Društvo za zdravilne rastline Zasavje je na vrtu tete Johance pripravilo zanimivo predavanje in delavnico. Opozorili so na stanje in problematiko opraševalcev, ki sta posledica onesnaževanja okolja, gnojenja s plesticidi, krčenja rastlinskih površin in podobno. Na društvu so okoljsko osveščena skupina, ki jo zanimajo veliko širše teme, kot le zdravilne rastline in njihova predavanja in delavnice so se že v preteklosti dotikala okoljskih, zdravstvenih in tudi zelo praktičnih tem. Na društvu osveščajo in učijo o rastlinah, njihovi uporabi, sajenju, negi in drugih stvareh. Na delavnici sta predavala dr. Danilo Bevk in dr. Ladeja Bohorič z Nacionalnega inštituta za biologijo. Poleg predavanja so se sprehodili tudi po vrtu, si ogledali rastline, zasaditve in opazovali tudi opraševalce. Na vrtu tete Johance imajo sicer posajenih več kot 100 vrst rastlin.

Ni čmrlj
Ena od zanimivosti na vrtu so lesne čebele. Ime lesne imajo, ker za razliko od drugih vrst gnezdijo v lesu in same tudi izkopljejo luknje. Zaradi velikosti jih zamenjujejo za čmrlje, živijo pa najpogosteje na prostosti. V čebelnjakih v obliki gojenja so redke. V Sloveniji je znanih 575 vrst divjih čebel, med njimi je 35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst čebel samotark. Nekatere vrste so verjetno v Sloveniji tudi že izumrle, a se ne ve, ker je premalo podatkov. Prav tako so nekatere vrste zelo redke in tudi take, ki rabijo točno specializirano rastlino. Na društvu pomagajo tudi opraševalcem. Skupaj z VDC Zagorje so imeli dva panja čebel, vendar so jih zaradi bolezni oskrbnika morali pred kratkim umakniti. Imeli so tudi večji hotel za divje čebele, kot se tovrstna narejena domovanja imenujejo in ki ga obnavljajo za drugo sezono.

Predavanje je potekalo v sklopu projekta BEE(A)WARE oziroma Multidisciplinarne krepitve zmogljivosti in razvoja rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosnih čebel v ekosistemu, financirano pa je s sredstvi EU preko programa Interreg Slovenija Hrvaška.

Foto: ČZ