Na včerajšnji slovesnosti ob uradnem odprtju Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Delavskem domu Zagorje je ob svoji 80-letnici Kemijski inštitut v zahvalo za dolgoletno sodelovanje ter podporo pri umeščanju centra v lokalno okolje podelil tudi jubilejna priznanja. Prejeli so jih Regionalna razvojna agencija Zasavje, Občina Zagorje ob Savi in župan Matjaž Švagan. »To je vsekakor zgodovinski dogodek ne le za Zagorje in regijo ampak celotno Slovenijo in Evropo, kajti gre za evropski center s podporo EU. Nadvse pomembno je tudi, da je med zaposlenimi že več kot polovica iz Zasavja in okoliških občin, kar je signal mladim da iz industrijske tehnologije prehajamo v bolj zeleno,« je o tem, kaj pomeni odprtje centra, povedal župan. Kaj je botrovalo odločitvi za podelitev priznanj Občini Zagorje in županu pa meni: »Lahko rečem, da je šlo za zelo težek projekt z jasnim ciljem in da gre za enega največjih uspehov v moji politični karieri. Gre za zasavsko in zagorsko trmo, veliko je bilo polen pod noge, da bi se projekt sesul, s poštenimi nameni, dobro voljo in jasno vizijo pa smo na koncu uspeli«.
Eden največjih projektov zadnjih let v Zasavju je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Gre za enega najnaprednejših tovrstnih centrov v EU. Povezoval bo raziskave, razvoj, izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost. Projekt simbolično povezuje bogato rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo. Naložbo 32 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij. Glavni cilj centra je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. V njem bosta laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter laboratorij za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij. Pomemben del poslanstva centra bo namenjen tudi usposabljanju strokovnjakov za potrebe zelene preobrazbe. V laboratorijih, namenskih prostorih in pilotnih halah na več kot 1500 kvadratnih metrih je na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura. Za raziskovanja in izobraževanja je namenjenih še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin, predavalnice in študentske sobe.
Uradna otvoritev na slovesnosti, ne v prostorih Včeraj so uradno, s prerezom traku, center svečano odprli na slovesnosti v zagorskem Delavskem domu, ne v objektu v Kisovcu. Na slovesnosti so predstavili poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte centra, na mednarodnem strokovnem simpoziju predvčerajšnjim pa so pokazali najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij, razogljičenja ter energetske odpornosti Evrope. »Center je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala krepiti razvoj naprednih tehnologij za zeleni prehod ter še tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Posebej sem ponosen, da inštitut s tem projektom pomembno širi svoje delovanje izven Ljubljane ter skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal prostor sodelovanja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti ter skupaj ustvarjali rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh. »Center je nastal z namenom, da se znanje v raziskovalnih laboratorijih hitreje in učinkoviteje prenese v industrijo. To je model, ki je preizkušen v tehnološko bolj razvitih državah. Hkrati bomo podjetjem omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na relevantni tehnološki ravni, ne da bi morali iskati takšne zmogljivosti v tujini. Ponosni smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, zato verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče tako za Slovenijo kot širši evropski prostor,« je ob odprtju poudaril vodja centra prof. dr. Robert Dominko.
Čestitke tudi iz Evrope V nagovoru, ki je bil prebran na slovesnosti, je komisarka Evropske komisije za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva poudarila, da center predstavlja pomemben mejnik na poti Evrope do podnebne nevtralnosti ter konkreten primer, kako evropske ambicije na področju razogljičenja postajajo razvojne priložnosti za regije, industrijo in ljudi. »Ta center je mnogo več kot le nova infrastruktura in tehnologija. Uteleša vizijo prihodnosti. Slovenija ima zgledno vlogo pri utiranju poti zelenim tehnologijam, saj s pionirskimi pobudami dokazuje potencial zelene preobrazbe v Evropski uniji,« je poudarila. Pomen za evropski prostor je poudarila tudi Sofia Alves, direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko. »Evropska komisija pozdravlja odprtje Centra DUBT v Zasavju, ki ga podpira Sklad za pravični prehod. Center bo regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Prav tako bo prispeval k krepitvi znanj in veščin, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter gradnji bolj odpornega in v prihodnost usmerjenega gospodarstva. Ta strateški projekt je jasen primer, kako kohezijska politika podpira regije in skupnosti pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. Slovenija tako kaže, kako se ambicije spreminjajo v dejanja, Zasavje pa pri tem prevzema vodilno vlogo,« je dejala. Povezanost z lokalnim okoljem se odraža tudi v kadrovski sestavi centra. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah obvešča, da bo danes zaradi strokovne ekskurzije zaposlenih zaprta. Zaprti bosta glavna knjižnica in enota v Domu svobode.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je potekala tradicionalna prireditev, na kateri so se najboljši učenci osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov Srednje šole Zagorje vpisali v zlato knjigo. Na novo se jih je letos vpisalo 43. Z OŠ Toneta Okrogarja se je tokrat v zlato knjigo vpisalo 15 učenk in učencev, z OŠ Ivana Skvarče 14, z OŠ Ivana Kavčiča Izlake 8, s Srednje šole Zagorje pa 6 dijakinj. Zbrane je tradicionalno nagovoril župan Matjaž Švagan, ki je učenkam, učencem in dijakinjam med drugim zaželel uspešno in bleščečo prihodnost. Vsakemu posebej je po uvodnem nagovoru izročil darila, pisala z vgraviranim imenom in priimkom. Za zabavni del sta poskrbela UM & KUNA, nagrajencem pa so pripravili tudi torto.
Torek, 9. junij 2026 ob 16. uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Z zanimivimi gosti se bo Nontoxunicum pogovarjal o arhitekturi in oživitvi ruralnih območji. Predavanje bo v angleščini.
Komunala Trbovlje obvešča odjemalce na naslovih Vreskovo, Neža, Hohkrautova kolonija in Kolonija 1. maja 30, 31 in 32, da bo zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu danes predvidoma od 7.30 do 15.00 ure motena oskrba s pitno vodo. Uporabnikom priporočajo, da vodo po končanih delih pustijo nekaj časa teči iz pipe, preden jo uporabijo.
Med aktivnosti, ki jih organizira za ohranjanje rudarske dediščine Društvo RMED SREČNO Zagorje, so tudi ustvarjalne delavnice. Letošnja, enajsta po vrsti že, je imela za tematiko rudarski poklic. Zagorske osnovne šole so povabili, da z literarnimi in likovnimi izdelki šolarji povejo svoje misli o tem, kaj dela rudar. Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje in njena podružnična šola Podkum, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake in njena podružnična šola Mlinše, Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje – enoti Zagorje in Litija so ustvarile 135 izdelkov.
Prisotne je na srečanju pozdravila predsednica društva Maja Malovrh Repovž, ki je predstavila delovanje društva in pohvalila prav vse učence in varovance, ki so v izdelke vložili veliko truda in energije. »Ker je bilo med vsemi prejetimi izdelki zelo težko izbrati najboljše, smo se v društvu odločili, da s priznanjem in majico nagradimo prav vse, ki so se vsak na svoj način z besedami, čopičem ali svinčnikom sprehodili po naši skupni rudarski preteklosti. Nekaj likovnih del, ki so izstopala od povprečja in vse literarne izdelke, pa smo tudi razstavili na prireditvenem prostoru,« pravi Repovževa. Kulturni program je tokrat vodila mlada članica Ana, pet literarnih izdelkov pa so predstavili kar učenci, ki so njihovi avtorji. Pridružil se jim je tudi rudarski škrat Perkmandelc, učenci, ki so sodelovali na delavnici, pa so prejeli priznanja in nagrade.
