Letos mineva 30 let od ustanovitve Konjeniškega kluba Trbovlje. Med drugim so v sklopu aktivnosti ob okroglem rojstnem dnevu tradicionalno pripravili tudi dan odprtih vrat v Retju nad Trbovljami, kjer imajo prostore. Obiskovalcem so pokazali, kaj počno. Ogledati si je bilo moč jahalno šolo na različnih nivojih z uveljavljenimi tekmovalkami in s spoznavanjem ježe za najmlajše in neizkušene. Na voljo je bilo druženje s konji v društvu, ježa in podobno, v društvo pa se je bilo moč tudi včlaniti.
Društvo so ustanovili leta 1995. Hleve je postavila takratna TET Trbovlje, prav tako je bila njihova zasluga kontejner, maneža, senik in napeljava elektrike in vode. Na pomoč je priskočila tudi Kmetijska zadruga Trbovlje, ki je zagotovila krmo. »Trideset let delovanja društva je zgodba o predanosti, delu in vztrajnosti. Iz pepela nekdanje termoelektrarne smo ustvarili prostor, kjer se prepletajo ljubezen do konj, narave in skupnosti. Vsaka ograja, žebelj, kamen je bil postavljen z rokami ljudi, ki so verjeli, da so konji več kot hobi – so način življenja. Hvaležna sem vsem, ki so z znanjem, časom in srcem prispevali k razvoju društva. Naj ta dogodek ohrani spomin na vse, kar smo skupaj dosegli in naj bo spodbuda prihodnjim generacijam, da nadaljujejo to zgodbo,« pravi predsednica kluba Anja Drnovšek.

Člani tudi od drugod
Med člani društva so tudi jahači izven Zasavja. Nekateri imajo v društvu svoje konje, ostali so društveni. V klubu skrbijo tudi za lastniške konje, ki jih imajo lastniki v nastanitvi in oskrbi pri njih. Zanje plačujejo hlevarja, ki jih oskrbuje v času njihove odsotnosti.
Društvo je neprofitno in deluje na bazi prostovoljstva. »Prihajajo tako člani, kot nečlani in kljub temu, da je v Sloveniji na splošno kriza s prostovoljci, se ne morem pritoževati. Imamo zlata dekleta, skupaj nas je približno 20 prostovoljcev, brez katerih ne bi šlo. Poskrbimo za večino osnovnih stvari in se kar dobro znajdemo, za večje, bolj težaške in take, ki terjajo določena posebna znanja, pa moramo pomoč poiskati izven društva,« doda Drnovškova.
Društvo se je usmerilo predvsem v otroški program in dresurno jahanje, pridobilo nove trenerje, organizira klubske tekme za otroke, poletne tabore, delavnice in izobraževalne dogodke. Poleg spoznavanja društva in druženja s konji so pripravili tudi srečelov, prodajali so majice z društvenim znakom, na stojnicah so bile različne dejavnosti za najmlajše, za obiskovalce so pekli palačinke in miške ter pripravili golaž. V sliki in besedi so z manjšo razstavo in letaki na prostem predstavili tudi zgodovino društva.

Foto: ČZ in Jošt Košak

Na včerajšnjo izjavo ZD Trbovlje glede problematike Urgentnega centra, ki smo jo objavili na zasavje.si, se je odzvala SB Trbovlje.
Tako, kot izjavo ZD Trbovlje, v celoti in nelektorirano objavljamo tudi izjavo SB Trbovlje.
Na portalu s tem zaključujemo polemiko med omenjenima stranema o predmetni zadevi, saj menimo, da je obema bilo omogočeno odgovoriti in sta tudi podali svoje poglede in mnenja.

Spoštovani,
Splošna bolnišnica Trbovlje kot edini javni zdravstveni zavod v regiji, ki deluje na sekundarni ravni, sporoča, da z zdravstvenimi zavodi v regiji, ki sicer delujejo na primarni ravni, ne bomo javno polemizirali glede organizacije delovanja urgentnega centra in ostalih delov bolnišnice, še posebej ne v času, ko še tečejo pogajanja glede nadaljnjega dela. Menimo namreč, da je takšno javno polemiziranje neproduktivno in ni smiselno, še posebej ne iz razloga, ker organizacijo delovanja bolnišnice pavšalno sodijo osebe, ki na sekundarnem nivoju nikoli niso opravljale svojega dela. Izvajanje enote za hitre preglede (EHP), ki je predmet spora je sicer naloga ZDT, zato tudi ne razumemo namena odpiranja drugih tematik.
Splošna bolnišnica Trbovlje je sama odgovorna za delovanje urgentnega centra in za vsakega pacienta, ki stopi vanj, posledično mora Urgentni center delovati enovito in usklajeno s preostalimi deli bolnišnice, tako z vidika organizacije, kot tudi z vidika lokacije. Zato ne moremo in ne bomo pristali na to, da bi urgentne paciente, ki pridejo v urgentni center, napotovali na druge lokacije, tudi če so Ie-te »Ie 100 m oddaIjene«, saj bi jih s tem izpostavljali nesprejemljivim tveganjem, ki so se v naši državi že tragično končala.
Zato Zdravstvenemu domu Trbovlje predlagamo, da se v nadaljnjih razmišljanjih glede delovanja urgentnega centra omeji predvsem na interese pacientov in svoje, z zakonom predpisane naloge, torej na delovanje njemu zaupane Enote hitrih pregledov, locirane v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Trbovlje.
Splošna bolnišnica Trbovlje

Foto: ČZ

V zvezi s situacijo Urgentnega centra v Trbovljah je ZD Trbovlje podal dodatno, obširno pojasnilo. Objavljamo ga v celoti.
Za njihov odziv smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico Trbovlje in ga bomo objavili, če ga bodo poslali.

Dne 25. 9. 2025 smo bili s strani Splošne bolnišnice Trbovlje obveščeni, da s 1. 10. 2025 ukinja delovanje urgentnega centra. Razumljivo je informacija povzročila precejšnjo vznemirjenost in zaskrbljenost v javnosti. V obrazložitvi in javnih nastopih navajajo, da jih skrbi za nadaljnjo zagotavljanje nujne medicinske pomoči (NMP) in dežurne službe (OS) v Zasavju in da sami ne zmorejo več zagotavljati delovanja urgentnega centra. Navajajo tudi, da je za napovedan ukrep zaprtja urgentnega centra »kriv« Zdravstveni dom Trbovlje, ker je pred več kot dvema letoma prenesel izvajanje dežurne službe nazaj v prostore zdravstvenega doma.
Trditve Splošne bolnišnice Trbovlje so daleč od resnice in pomenijo hudo zavajanje javnosti!
Splošna bolnišnica Trbovlje ni nikoli v zgodovini zagotavljala zunaj-bolnišnične NMP in OS za občino Trbovlje. Več desetletij, danes in tudi v prihodnje bo zunaj-bolnišnično NMP in OS za prebivalce občine Trbovlje zagotavljal Zdravstveni dom Trbovlje. Z zaprtjem urgentnega centra se za prebivalce Trbovelj ne bi spremenilo čisto nič, razen da v primeru potrebe po ambulantni zdravstveni oskrbi ponoči, preko vikendov in praznikov pridejo v Zdravstveni dom Trbovlje in ne v Urgentni center Splošne bolnišnice Trbovlje, kar pa je bila praksa tudi zadnji 2 leti. Zato je strašenje pacientov s strani Splošne bolnišnice Trbovlje, kako zelo je ogrožena zdravstvena oskrba v času dežurstva, povsem odveč.
Za domnevno zaprtje urgentnega centra ne more biti kriv Zdravstveni dom Trbovlje!
Skrajno neprimerna pa je trditev Splošne bolnišnice Trbovlje, da naj bi bil za domnevno zaprtje urgentnega centra kriv Zdravstveni dom Trbovlje. Ob odprtju Urgentnega centra v Splošni bolnišnici Trbovlje 1. 1. 2016 je Zdravstveni dom Trbovlje takoj prenesel svojo dežurno službo v prostore urgentnega centra. Takrat smo naivno verjeli odločevalcem, da bo kmalu sledila prenova sistema NMP in OS v Zasavju, ki bo v sistem prenovljene NMP in OS vključila vse tri zdravstvene domove in vse koncesionarje v regiji. Zadnjih 10 let je vodstvo Zdravstvenega doma Trbovlje posvetilo veliko časa in energije za ureditev razmer na tem področju. Medicinska stroka je tudi s pomočjo prispevka in prizadevanj Zdravstvenega doma Trbovlje prišla do konsenza, kako bi bilo potrebno organizirati zunaj-bolnišnično NMP in OS v državi in seveda tudi v Zasavju. Strokovna izhodišča so bila večkrat predstavljena tako Ministrstvu za zdravje, kot tudi lokalnim deležnikom v Zasavju. Ves čas najbolj nasprotujejo strokovnim izhodiščem nekateri lokalni politiki in nekatera vodstva zdravstvenih domov, ki na področju sodobne in kakovostne zunaj-bolnišnične NMP in OS nimajo ustreznih znanj.
Svojo naivnost smo drago plačali. 8 let smo kljub slabim razmeram vztrajali v prostorih Urgentnega centra Splošne bolnišnice Trbovlje in upali, da bo vendarle prevladal razum in bomo v Zasavju uredili zunaj­ bolnišnično NMP in OS na sodoben način, ki bi bil varen in strokoven tako za paciente kot tudi za izvajalce. Žal smo se motili. Enota za hitre preglede (EHP) v urgentnem centru je postajala osrednja ambulanta NMP in OS za celo Zasavje in pogosto tudi za Splošno bolnišnico Trbovlje. Obremenitve v enoti za hitre preglede so se iz leta v leto povečevale. Zdravstveni kader je zagotavljal skoraj izključno Zdravstveni dom Trbovlje. Zdravstveno osebje ostalih dveh zdravstvenih domov v regiji se v delo v enoti za hitre preglede ni želelo vključevati. Ker je zagotavljanje kadra za delo v enoti za hitre preglede, ki ga je kadrovsko popolnjeval samo Zdravstveni dom Trbovlje, začelo resno ogrožati redno delo celega zdravstvenega doma, smo bili sredi leta 2023 (po osmih leta dela v urgentnem centru) prisiljeni prenesti izvajanje ambulantne NMP in DS za prebivalce občine Trbovlje nazaj v prostore Zdravstvenega doma Trbovlje. Za paciente se tako ni spremenilo nič, razen lokacije (100 m stran iz urgentnega centra). V kolikor bi Splošna bolnišnica Trbovlje v urgentnem centru izvajala ustrezno triažo, torej določanje prioritete zdravljenja pacientov glede na resnost njihovega stanja, jim to, da je lokacija ambulantne NMP 100 m stran iz urgentnega centra, ne bi predstavljalo nobene težave. Vse paciente, katerih stanje namreč zahteva »zgolj« ambulantni pregled, bi lahko preusmerili v Zdravstveni dom Trbovlje.
V Zdravstvenem domu Trbovlje izvajamo vse programe, ki jih imamo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje plačane!
V okviru NMP in DS moramo zagotavljati vozilo urgentnega zdravnika in 2 nujni reševalni vozili 24/7. To zagotavljamo! Potrebno pa je poudariti še nekaj. Z vozilom urgentnega zdravnika (VUZ) ne moremo istočasno pokrivati tudi enote za hitre preglede v urgentnem centru. VUZ je namreč namenjen nujnim intervencijam na terenu in ne ambulantnemu delu. Pokritje enote za hitre preglede v času dežurstev je potrebno urediti drugače, ob sodelovanju vseh deležnikov v regiji.
V pravilniku o Nujni medicinski pomoči je navedeno, da mora v urgentni center svojo dežurno službo prenesti najbližja enota, ki ima dežurno službo priznano. Zdravstveni Trbovlje nima priznane dežurne službe, ampak vozilo urgentnega zdravnika. Katera je najbližja enota dežurne službe, na tem mestu niti ni pomembno (ni pa to Zdravstveni dom Trbovlje).
Ne drži, da bi Zdravstveni dom Trbovlje moral svoje enote NMP prestaviti v Urgentni center Splošne bolnišnice Trbovlje!
V Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2025 je sicer navedeno, da naj bi te enote do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva pokrivale tudi enoto za hitre preglede (kar je tudi sicer sporno ter nevarno tako za paciente kot zdravstvene delavce, saj pomeni hkratno delo v ambulanti in na terenu). Toda – minister za zdravje je 28. 12. 2022 sprejel sklep, s katerim je potrdil načrt vzpostavitve dispečerske službe zdravstva, po katerem je skrajni rok za vključitev mobilnih enot določen za 4. 12. 2023. Po preteku 6 mesecev od tega roka se mobilne enote, ki niso vključene v dispečersko službo zdravstva, ne morejo več financirati iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje. To razumemo tudi kot skrajni rok, da je dispečerska služba zdravstva vzpostavljena, saj noben organ tega roka ni nikoli podaljšal. Zdravstveni dom Trbovlje se je v dispečersko službo zdravstva vključil 1. 12. 2023. lzvozni čas teh enot je do 1 minute, kar pomeni, da enota NMP ne more hkrati opravljati tudi dela v ambulanti.
Glavni vir za nastalo težavo so kadrovske težave Splošne bolnišnice Trbovlje, za katere pa ni kriv Zdravstveni dom Trbovlje!
Nenavadno se nam zdi, zakaj se je Splošna bolnišnica Trbovlje odločila za ta korak ravno sedaj, ko potekajo najbolj resni pogovori o ureditvi zunaj-bolnišnične NMP in DS v Zasavju. Na teh pogovorih je sodelovala tudi Splošna bolnišnica Trbovlje in se s predlaganimi rešitvami strinjala. Ne moremo se znebiti občutka, da zeli Splošna bolnišnica Trbovlje s tem prikriti dolgoletno pomanjkanje kadra in dostikrat pomanjkljivo organizacijo dela v bolnišnici. Zdravniki in zdravstveni sodelavci primarnega nivoja ne moremo reševati kadrovske podhranjenosti v bolnišnici. Ne le bolnišnice, vsi nivoji zdravstva se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra.
Tudi mi smo imeli še pred nekaj leti hude kadrovske težave, pa zanje nismo krivili drugih. Z vzpostavljanjem dobrih pogojev dela ter vlaganjem v zaposlene na strokovnem področju in na področju mehkih veščin smo izboljšali odnose in komunikacijo ter postali zanimivi za nove kadre.
Zdravstveni dom Trbovlje se bo še naprej zavzemal za sodelovanje vseh deležnikov na področju organiziranja NMP in DS v Zasavju!
Prepričani smo, da pot očitkov in poglabljanja konfliktov ni prava. Zdravstvena oskrba naših pacientov v Zasavju bo boljša, če bomo sodelovali in si vsaj minimalno zaupali in če bomo v strpnem in spoštljivem dialogu iskali najboljše rešitve za paciente, ki so nam zaupani. Upamo, da pri iskanju rešitev ne bomo tako osamljeni, kot do sedaj.

Strokovna vodja ZD Trbovlje
Aleksandra Jutreša Prah, dr. med., spec. druž. med.

Direktor ZD Trbovlje
Denis Tomše, doc. dr.