V zagorskem pristanu se je tudi letos, že petič po vrsti, kuhal ajmoht. Sedemnajst ekip – iz Slovenije in ena s sosednje Hrvaške – se je na svetovni ajmohtijadi v sklopu prireditve Zasavski šporhet pomerilo v pripravi omenjene tradicionalne zasavske jedi. Zagorje je po hrastniškem funštercu in trboveljskem grenadirmaršu tudi tokrat zaključilo zasavske kulinarične dneve. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum in Občine Zagorje ob Savi.

Župan mešal, podžupan prinesel sestavine
Čeprav so okusi in recepti za ajmoht različni, so obiskovalci čakali za pokušino pri vseh stojnicah. Morda največ radovednosti je bilo pri občinskem ajmohtu. Tudi letos sta namreč v ekipi bila tudi župan Matjaž Švagan in podžupan Mitja Adamlje in obiskovalce je dajala radovednost, kaj znata skuhati. Občinskega ajmohta je med stojnicami na občinski zmanjkalo med prvimi, prazne kotle pa so po prireditvi pospravile tudi druge tekmovalne ekipe.
Letos je jedi ocenjevala strokovna ekipa v sestavi Janez Zajc, Janez Drnovšek in Silvo Laznik. Znana zasavska promotorka hrane Marija Čop iz istoimenskega gostišča na Podkumu ni bila med strogimi sodniki, je pa bila glavna organizatorka in tudi povezovalka prireditve. Poleg hrvaške ekipe sta med najzanimivejšimi bili ekipi Društva Koranti Poetovio Ptuj in Zoskoti, slednji so imeli v moštvu tudi tekmovalki iz Turčije.

Trije klasični, trije neklasični
Komisija je izbirala po tri najboljše ajmohte v kategoriji klasičnih in neklasičnih. Med neklasičnimi je 3. mesto osvojila ekipa Društva kmetic Izlake, Mlinše, Kolovrat, drugo mesto ekipa MC Zoskoti, zmagovalni ajmoht pa je skuhala ekipa Zasavske Johance. Tretje mesto v kategoriji najbolj okusnih klasičnih ajmohtov je pripadlo ekipi iz Srednje šole Zagorje, drugo mesto ekipi Sončnice, zmagovalni ajmoht pa so tokrat skuhali gostje s Hrvaške – DVD Karlovec Ludbreški. Društvo kmečkih žena in deklet Podkum je dobilo posebno priznanje za najbolj simpatično ekipo, za najbolj izvirno postrežbo in splošno urejenost so poskrbeli VDC-jevski vaseršpocli, za najbolj izvirno, unikatno in urejeno ekipo pa je bila razglašena ekipa ŠK Tornado.

VDC z rastlinami, Tornado z najmlajšim kuharjem
Ekipa VDC Zasavje je letos svojo stojnico nadvse lično uredila tudi z rastlinami in začimbami, ki so jih uporabili tudi pri pripravi ajmohta. Ena od stojnic je imela tudi celo pravo kredenco in klasični šporhet iz starih časov. Najbolj »komod« prihod pa so tudi letos imeli člani ŠK Tornado. Ti so se namreč kot društvo, v katerem imajo tudi starodobna vozila, na tekmovalno prizorišče edini pripeljali kar z avtom. V ekipi za ajmoht so imeli tudi najmlaega kuharja na tekmovanju, ta je štel 12 let. Kot zanimivost pa njihov Fičko šteje že častitljivih sedem desetletij, a še vedno vozi.
V kulturnem delu programa so nastopili Folklorna skupina iz Trbovelj, rogisti z lesenimi rogovi iz Litije in Pihalni orkester Svea Zagorje, glasba pa je tudi letos bila v rokah didžeja Zupija. Obiskovalci so imeli možnost tudi preveriti svoj krvni sladkor in tlak ter se poskusiti v prvi pomoči, kar je organiziral zagorski RK.

Foto: ČZ

Po zaključku velike nagradne igre »Radenska osveži, ti osvojiš«, ki je trajala od 1. maja do 31. julija letos, je mobilna hiška Hosekra dobila srečnega lastnika. Glavne nagrade se je razveselil Ivan Bebar iz Zagorja ob Savi, ki je ključe hiške prevzel na sedežu podjetja Hosekra v Slovenski Bistrici. V Radenski so poskrbeli tudi za dodatna razvajanja sodelujočih, saj so v času trajanja nagradne igre vsak teden podelili vikend paket v Zdravilišču Radenci.
V treh mesecih trajanja nagradne igre so v Radenski prejeli več kot 520 tisoč kod izpod zamaškov ali etiket njihovih izdelkov, izmed katerih so izžrebali omenjeno hiško in 12 vikend paketov v Zdravilišču Radenci.
»Gre za eno najbolj uspešnih nagradnih iger, ki smo jih organizirali v zadnjih petih letih. Tako kot so rasle temperature, je naraščalo tudi število udeležencev v nagradni igri. Največ sodelujočih je kode oddalo prav zadnje julijske dni in tako ujelo še zadnjo priložnost v boju za privlačne nagrade. Verjamemo, da smo s to akcijo ljubiteljem naših mehurčkov ponovno ponudili osvežitev in prijetno popestritev,«je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.

Glavni nagrajenec iz Zagorja je vnesel 12 kod. »Še zdaj se mi tresejo roke, razbija srce. Ob prejetem klicu, da sem dobil hiško, sem kar obsedel. Sprva nisem verjel, še zdaj ne morem verjeti, da imam takšno srečo. Neverjetno,« pravi. Lokacije, kjer bo hiška postavljena še nima, razmišlja tudi o katerih od pomurskih term, kjer vsako leto dopustuje.
Zmagovalcu so čestitali v podjetju Hosekra. »Sodelovanje z Radensko vidimo kot priložnost, kjer sta se združili dve uveljavljeni podjetji z dolgoletno prisotnostjo na slovenskem trgu. Skupaj smo zasnovali projekt, ki združuje kakovost, zanesljivost in dodano vrednost za končne uporabnike. Takšna sodelovanja nam omogočajo, da na inovativen način stopimo bližje ljudem in predstavimo naše izdelke v širšem kontekstu,« pravi Nina Potočnik, vodja programa mobilnih hišk Hosekra.

Foto: Radenska

Primož Roglič je v domačem kraju dobil novo obeležje v vrsti že posvečenih njegovim uspehom. Če spomnimo, po njem so poimenovali kolesarsko stezo, ima svoj park in železno silhueto podobe, njegova podoba se pojavlja v glavnem krožnem krožišču, posvetili so mu ulično razstavo s panoji, ob vsaki mednarodni zmagi z zmagovalno barvo osvetlijo nekatere zagorske dele in objekte, na najvišji evropski dimnik, ki je v Zasavju, so obesili kolo, je častni občan Zagorja, njegova podoba je na čistilni napravi na jamboru… in podobno. Nekatera obeležja so trajna, druga redna občasna in priložnostna. Eno trajnih je tudi najnovejše. Dobil je namreč tudi svojo leseno podobo.

Navijač z žago
Rogliča je v lesu upodobil umetnik lesenih skulptur in izdelkov Alojz Grabrovec iz Rogatca. Kip iz hrastovega debla je ustvaril z motorno žago. Hrast je najbolj odporen na vremenske pogoje, zato so se za izdelavo kipa odločili zanj. Kip je tudi še dodatno zaščiten. Uradno razstavili so ga v sklopu prve Skittijeve umetniške kolonije na odprtju novih poslovnih prostorov omenjenega kisovškega podjetja. Kip za načrtovano tradicionalno kolonijo je nastajal štiri dni. Grabrovec Rogliča ni nikoli še srečal osebno, pozna ga s televizije in sprejemov navijačev. Zato ga je upodobil po fotografiji z obrazom in značilno pozo rok. Upošteval je tudi siceršnjo Rogličevo naravno velikost. »Največji izziv in najtežji del je bil obraz. Le ena sama napačna poteza in narediš škodo, ki se je ne da popraviti. Pri na primer glini je drugače, les pa je les in ko je enkrat odžagan, v primeru napake ni pomoči in se ne da rešiti. Na obrazu pa se običajno najbolj vidi, če je kakšna napaka,« pravi Grabrovec. Kip ima dokončno podobo in ne bo nobenih popravkov.

Kje je zadnji del kolesa?
Lahko je postavljen zunaj, še boljše v tem primeru je, da je pod streho ali kako drugače zavarovan še dodatno. Ob uradni razstavi, ko so lesenega Rogliča prvič postavili na ogled, je nekatere začudilo, da je kip brez zadnjega dela kolesa. Avtor pravi, da ni pozabil in tudi časa ni zmanjkalo, ampak tega preprosto ni bilo moč narediti tako. »Hlod, iz katerega je nastal kip, je širok, kolikor je bil in iz njega je bilo kip treba ustvariti. Deblo raste v višino, ne v širino, zato je izdelan tako, kot je,« doda Grabrovec. Roglič pri nastajanju kipa ni sodeloval in ga bo videl, ko pride v Kisovec. Umetnik je s končnim izdelkom zadovoljen, kako pa misli, da bo Roglič? »Tega pa ne vem. Zato danes tudi odidem domov. Zbežim hahaha,« se še pošali.
Kip bo ostal v podjetju Skitti, tako kot vsi ostali, ki so jih umetniki ustvarjali za Skittijevo kolonijo.

Foto: ČZ

Zagorje ob Savi so predlani prizadela neurja in posledična velika škoda. Občina je v letošnjem letu zaključila sanacijo škode na cestnih odsekih s pomočjo sredstev za naravne nesreče iz leta 2023. Sanacija cestnega odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na tem cestnem odseku bo sledila v letih 2025 in 2026 še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Zdaj začenjajo največjo plazovno sanacijo v zgodovini občine, ki bo po napovedih trajala kar 28 mesecev in katere vrednost je okoli 13 milijonov evrov. Gre za 3,5 hektarjev veliko območje na relaciji Prečna pot – Cesta zmage 16. Posledice plazu ogrožajo 15 objektov ter potok Medija s komunalnimi vodi, v sklopu naložbe pa bodo uredili tudi promet v tem delu mesta.

Zahtevna sanacija
Po postopku javnega naročanja so bili izbrani tudi strokovni nadzorniki, izvajalci zunanje kontrole kvalitete in izvajanja monitoringa po končani gradnji. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje o načrtih, kako so se lotili sanacije. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok in povzročil katastrofo večjih razsežnosti.

Najprej rušenje otroškega igrišča
Uredili bodo odvodnjavanje in sidrano pilotno steno, rekonstruirali most čez Medijo, zgradili nadomestni most in razširili Pečarjevo ulico za potrebe izvedbe sanacijskih del. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za naravne vire. »Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še pojasni Vrtačnik.
Začeli so z rušenjem otroškega igrišča med blokovskim naseljem na Cesti zmage in avtobusno postajo Zagorje. Rušenje in čiščenje okolice sta potrebna zaradi dostopa do centralnega dela gradbišča.

Foto: Občina Zagorje

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE je letos organiziralo deveti tradicionalni pohod po rudarski pohodni in učni poti. Več kot 40 pohodnikov je na startu pozdravil predsednik društva z napotki o samem pohodu ter varnosti. Tradicionalna pot pelje mimo ohranjenega vhoda v jamo Orlek čez Kotredeščico mimo vrta tete Johance do letališča Ruardi. Od tam spust do Graščine in spomenika rudarskim rodovom, ki stoji na t. i. Trgu rudarskih rodov v Toplicah. Pohodniki so se letos ustavili ob Aleksandrovem rovu, kjer je v kamri originalen kip Sv. Barbare. Od tam se pot nadaljuje navkreber do kolonije in proti nogometnemu igrišču ter do Naselja na šahtu v Kisovcu. Domačini so pohodnike pričakali ob eni redkih ohranjenih krušnih peči iz tistih časov s sveže pečenim kruhom, kavo, napitki in sladkarijami. Po postanku nazaj po cesti do portalov Zveznega in Maksovega rova in Rudarskega muzeja. Na druženju po zaključku pohoda sta pohodnikom zapela člana društva Viktor Kotar in Uroš Ržišnik. Pohod je strokovno vodil Franci Brinovec, sofinancirala pa Občina Zagorje.

Foto: RMED