V Trbovljah je na plano pricurljala živalska zgodba s tragičnim koncem. Dva belgijska ovčarja sta poginila pod Veliko planino zaradi previsokih temperatur v avtomobilu. Lastnica M.R. iz Trbovelj ju ni mogla vzeti s seboj na gondolo, ker sta bila brez nagobčnikov, zato ju je pustila v avtu in se sama podala na planino. Ko se je po dobrih treh urah vrnila, ju je našla poginjena. O zadevi se je razvedelo in smo na našem portalu o njej povprašali lastnico ter trboveljsko Kinološko društvo.

Smrt psov tragična nesreča?
»Omenjeni dogodek je zame izjemno boleč in tragičen, saj sem izgubila psa, ki sta bila del moje družine. Šlo je za nesrečo, avto je bil parkiran v senci ob gozdu z odprtim prtljažnikom, ko sem se vrnila, sem ju žal našla mrtva,« zatrjuje lastnica, ki pravi tudi da ne ve, kako je prišlo do tega, zato ji bo to za vedno ostalo nerazložljivo in zelo boleče. Sama je sicer tudi kinologinja. »Nikoli ne bi zavestno ogrozila svojih psov ali katere koli živali; zanju sem vedno skrbela, vlagala trud in sredstva, da sta bila zdrava, srečna in ljubljena. Psa sem dobila malce starejšega in v slabem stanju, a se je ob moji pomoči opomogel in socializiral. Psičko sem imela pri sebi še kot mladička, zato sva z njo lahko še več trenirali,« doda. Dogodka sama ne vidi kot neodgovorno ravnanje, čeprav je, četudi v senci in z zatrjevanim odprtim prtljažnikom, psa pustila v avtu pri teh zelo visokih temperaturah. »Društvo me zaradi dogodka ni kaznovalo in proti meni niso bili sproženi nobeni postopki. Dogodek so obravnavali kot nesrečo, kar je tudi bil in nikoli ni šlo za prikrivanje ali malomarnost. Popolnoma se strinjam, da je puščanje psov v zaprtih avtomobilih na vročini nedopustno, a v tem primeru je šlo za tragično nesrečo, ne za neodgovorno ravnanje,« pove na očitke o nedopustnem ravnanju in pometanju stvari pod preprogo. Po neuradnih podatkih lastnica sicer zaradi pogina psov zoper tretjo osebo ali neznanega storilca naj ne bi vložila prijave ali ovadbe. Ima pa novega psa iste pasme, s katerim obiskujeta KD Trbovlje.

Krivec uganka?
Ker je lastnica poginula psa trenirala v KD Trbovlje, smo se o zadevi obrnili tudi na društvo. »Društvo je o dogodku izvedelo dva meseca po njem, istočasno kot drugi. O tem smo imeli tudi sejo. Menimo, da s tem nimamo nič in tudi ne vemo, kaj bi,« pravi predsednik KD Trbovlje Jože Bola. Da so o dogodku na društvu izvedeli šele dobra dva meseca po njem, se sicer sliši neverjetno. Društvo zoper lastnico ni uvedlo nobenega postopka ali sankcij zaradi malomarnosti in neodgovornega ravnanja, tudi kakšnega kaznovanja z začasno prepovedjo delovanja ni bilo. Društvo se od dogodka tudi distancira, nanj ni imelo nobenega vpliva, niti s tem nimajo ničesar. Ravnanja lastnice v izjavi Bola ni obsodil. »V društvu je svoje delo opravljala vestno. V šolanje je vložila trud in delo,« doda. Pravi tudi, da ne ve, kaj bi glede primera društvo lahko storilo.
Tako društvo kot lastnica sicer pravijo, da ne vedo, kaj se je dejansko zgodilo. Sama pravi in tudi društvo meni, da je na avtu pustila odprta vrata prtljažnika in da so se iz neznanega razloga zaprla. Ali jih je neznani storilec, veter, tresljaji zaradi morebitnega skakanja ali laježa psov… lahko sedaj le ugibajo.

Foto: Diana
* naslovna fotografija belgijskega ovčarja je simbolična

V zadnjih letih se je v Sloveniji razrastla rastlina Ambrozija. Ni nekaj novega in tudi ne popolna neznanka, kljub temu in težavam, ki jih povzroča, pa jo še vedno pozna premalo ljudi. Pri tem nemalokrat raste celo tudi v strnjenih naseljih. Žvrklja, kot je tudi poznana, je tujerodna enoletna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska Ambrozija.

Uspeva skoraj povsod
Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah, na kamnitih in zapuščenih parcelah in podobno. Glavna škodljivost Ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča, rezultati uradnih raziskav kažejo, da tudi po več deset kilometrov. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med Ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno tudi v Sloveniji. Raste tako posamično, kot v divjih nasadih. V Trbovljah, denimo, postaja težje opazna tudi zaradi nečiščenja sprehajalnih poti na rudniških površinah, na primer pod Kipami in podobno. V Evropi v kmetijstvu rastlina povzroča škodo in stroške.

Pri večjih potrebno mehansko in kemično zatiranje
Slovenija zatira širjenje z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem se prepreči oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Ambrozijo odstranjujemo na različne načine. Mednje sodijo puljenje, košnja ali rezanje, mulčenje, brananje in okopavanje, oranje in kemično zatiranje s herbicidi. Pri večjih rastlinah in na večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Cvetoče rastline je bolje odstranjevati popoldne, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj. Pri uničevanju in zatiranju rastline je potrebno še posebej pozoren biti na semena. Ta so trdoživa, stroka pravi, da kaljiva lahko ostanejo tudi trideset ali več let. Cvetni prah se pri Ambroziji pojavlja od julija do konca septembra.

Neodstranjevanje kaznivo
Že cvetočih rastlin se ne kosi, ker se s tem še bolj razširi pelod in semena. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju. Še ne cvetoče rastline se lahko odloži na kompost ali v zabojnike za organske odpadke. Cvetoče pa je treba uničiti s sežigom.
Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah zadnja leta ugotavljajo tudi pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive Ambrozije, zatiranje je po zakonu obvezno. Lastniki tako kmetijskih kot nekmetijskih zemljišč morajo rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred Ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.

Foto: ČZ

Na letošnjem Dewesoft Summer Campu je sodelovalo 44 študentov iz Slovenije, Španije, Italije, Hrvaške, Francije, Estonije, Nemčije, Velike Britanije in Nizozemske. Slovenijo je zastopalo 13 študentov različnih slovenskih fakultet, kar je največ doslej. Med vsemi udeleženci je bilo 6 doktorskih kandidatov. 
Posebnost letošnjega kampa je bila uporaba petih posebej predelanih vozil Mini Cooper. Vozila so pripravili za različne tehnične izzive. Udeleženci kampa so vanje vgradili Dewesoftovo merilno opremo in se pomerili v šestih zahtevnih inženirskih nalogah na posebej urejenem poligonu. Poudarek izobraževalnega programa je bil dekodiranje CAN signalov, GPS pozicija, precistnostna vožnja, analiza pospeševanja in zaviranja, nadalje s področja meritev hrupa in vibracij s pomočjo merilne celice. Izzivi so bili zasnovani na natančnih meritvah z Dewesoftovo visotoketehnološko opremo, projektnem vodenju in upravljanju finančnih sredstev ter opreme, inovativnosti ter ekipnem duhu sodelovanja. 
Ob zaključku kampa je pet mednarodnih študentskih ekip izvajalo meritev in svoje projekte predstavilo strokovni komisiji inženirjev podjetij Dewesoft in Akrapovič. 

Kot nagrado so člani zmagovalne ekipe prejeli brezplačno udeležbo na Dewesoftovi mednarodni merilni konferenci, ki bo aprila prihodnje leto potekala v Laškem. »Študentom, ki pridejo po znanje, želimo ponuditi izzive, ki si jih bodo zapomnili za vedno. Merilno tehniko lahko najbolje spoznaš skozi realne naloge, avtomobilske meritve pa so med najbolj kompleksnimi in prav zato se iz njih največ naučimo. A globoko verjamem, da dosežemo najboljše rezultate, ko združimo učenje in zabavo. Dewesoft je nastal iz te filozofije in prav to vzdušje smo želeli ustvariti tudi na Summer Campu. Mladim želim, da domov odnesejo ogromno znanja in nepozabne izkušnje. S Summer Campom pa v podjetju začenjamo novo poglavje. Skozi meritve želimo približati študentom in dijakom v šolah razumevanje fizičnega sveta. Ponosni smo na sodelovanje skoraj cele zasavske doline in hvaležni vsem, ki so pomagali pri pripravi tega dogodka,« pravi dr. Jure Knez, predsednik in ustanovitelj Dewesofta.

Foto: arhiv Dewesoft

Občino Zagorje ob Savi je v preteklem obdobju prizadelo več neurij. Zaradi posledične škode, ki so jo povzročili plazovi, je bila potrebna sanacija več cestnih odsekov. Sanacija odseka Podkrnica–Mošenik–Sava je znašala okoli 800.000 evrov, sanacija javne poti Tirna–Kapla–Oblog 62.000 evrov, sanacija ceste Razpotje–Kolovrat–Orehovica okoli 900.000, sanacija odseka Šklendrovec–Klenovik–Podkum pa okoli 400.000. Na slednjem je v letošnjem in prihodnjem letu načrtovana še druga faza rekonstrukcije v vrednosti okoli 500.000 evrov.
Največji plaz v zgodovini zagorske občine doslej pa je plaz Prečna pot–Cesta zmage 16, nad avtobusno postajo v Zagorju ob Savi. Ogroženih je 15 objektov in občinska ter državna infrastruktura. Sanacija bo znašala okoli 13,1 milijona evrov. Plazenje je posledica intenzivnih padavin avgusta 2023, ki so povzročile poškodbe in potrebno sanacijo na površini v velikosti 3,5 hektarja.

Zahtevna sanacija
Po potrjenem sanacijskem načrtu s strani občinskega sveta Občina z lastniki zemljišč sklepa potrebne dogovore in pogodbe o izvedbi sanacijskih del za zavarovanje nepremičnin na tem območju. »Na podlagi geoloških raziskav je bilo ugotovljeno, da je plazina tako globoka, da je potrebno območje zavarovati z globinskimi podpornimi konstrukcijami, piloti, kamnitimi izložbami in drenažami, ki bodo področje stabilizirali. Poleg tega bo na ta način varovano stanovanjsko naselje,« pravi Ivo Vrtačnik z Občine Zagorje. S podpornimi konstrukcijami in ostalimi ukrepi bo zavarovano plazovito območje stanovanjskih objektov ter z regulacijskim zidom pred morebitno zajezitvijo zaščiten potok Medija. Plaz ogroža tudi večji pretočni bazen meteornih voda ob potoku Medija in bi ob sprožitvi plazine lahko zajezil potok Medija ter povzročil katastrofo večjih razsežnosti. Urejeno bo odvodnjavanje in izvedena sidrana pilotna stena. Prav tako bo izvedena rekonstrukcija mostu čez Medijo, gradnja nadomestnega mostu in širitev Pečarjeve ulice. Sanacija, ki bo sofinancirana tudi s strani ministrstva za naravne vire, je sedaj v fazi podpisa pogodbe z izvajalcem. »Če bodo izpolnjeni vsi predpogoji, bi uvedba v delo in začetek del lahko bila v letošnjem septembru. Dela naj bi predvideno trajala do 28 mesecev. Po zakonu o odpravi naravnih nesreč je predvideno sofinanciranje do konca leta 2027. Projekt z vsemi stvarmi, ki sodijo poleg, pa naj bi bil po investicijskem programu predvidoma zaključen do konca leta 2028,« še doda Vrtačnik.

Foto Občina Zagorje

Dobovec je v noči s srede na včeraj obiskal medved. Čeprav incidenta ali poškodbe k sreče ni bilo nobene, je krajanom nagnal v kosti kar nekaj strahu. »Bratov pes je okoli 22. ure vztrajno lajal. Zjutraj pa smo opazili, da sta v čebelnjaku izruvana dva panja. Medved ju je odnesel kakšnih 20 metrov stran na travnik, pojedel in se vrnil v gozd,« pove krajan MR. Dogodek se je pripetil v sosedovem čebelnjaku, v neposredni bližini njegove hiše, od katere je oddaljen kakšnih 25 metrov. Kot pove, mu ni znano, da bi medveda kdo podil, ampak je odšel sam.
Čeprav kakšne večje škode ni, je nekaj strahu in neprijetnih občutkov vseeno povzročil. »Trenutno se bojimo nekaterih gibanj, na primer s kolesi po naravi, nabiranja gob in podobno. Pri moji družini in meni neskončnega ali pretiranega strahu ni, je pa vseeno neprijeten občutek, kar je logično. V našem okolju toliko medvedov, kot jih je danes, ni bilo nikoli. To bi bilo treba regulirati, dodaja«.

Trenutno 5 do 8
Dogodek in stanje opisuje tudi starešina LD Dobovec Tomaž Trotovšek. »Zadnjih nekaj let so medvedi na Dobovcu stalnica. Tu tudi prezimujejo. Na grobo rečeno naj bi jih bilo od 5 do 8. Nekaj družine, ostalo posamezni. Ta, ki nas je obiskal zdaj, je kakšno leto ali dve star, ki je iskal hrano. Na Dobovcu lovci medvede spremljamo tudi z video kamerami. Enega imamo vsak dan na krmišču na Ključevici, videvamo večjega v Završju, lani je bila medvedka z dvema in ena z enim mladičem,« doda.
Na Dobovcu po navedbah starešine večjih škod zaradi medvedov ni. Ta zadnja je druga ali tretja letos. Večino škode, gledano s kmetijskega stališča, povzroča druga divjad. Na lovce se pogosto obračajo z vprašanji in kritikami, kaj lahko storijo oziroma zakaj ne ukrenejo ničesar. »Lovci smo zelo stisnjeni. Če bi se škoda redno oziroma večkrat pojavljala po istem osebku, bi bil izreden odvzem. Medved je sicer zavarovan, odgovorna za to področje je država, Zavod za gozdove. Ta plačuje delno škodo. Z medvedi gospodari država, ne lovci. V zadnjih 2, 3 letih dobimo največ odločb za odstrel, v poletnih mesecih. Takrat so mladiči, vsako leto pa odločbe nato padejo, ker jih država ne spiše tako, da ne bi. Pri lovskih prednikih ni prihajalo do takih situacij in konfliktov, sedaj pa je kup enih interesov in je, kot je,« pove.

Medvedjih krmišč ni
Verjetno bi bil smiseln in vsaj do neke mere učinkovit ukrep da bi medvedi manjkrat prihajali v naselja ali bližino postavitev kakšnih namenskih krmišč v gozdovih. Takega na Dobovcu nimajo. »V skladu z letnim načrtom imamo krmišča za muflone in jelene in medved v iskanju hrane pride tudi tja. Posebej za medvede pa jih ni,« pojasni.
Kot še pravi, imajo dobovški lovci dober odnos s kmeti in ni nekih velikih težav zaradi živali ali škode. Tudi marsikje po Sloveniji sicer perečo problematiko glede bivanja domačih vzrejnih živali lovci na Dobovcu ocenjujejo za primerno. »Večinoma imajo kmetje ustrezno urejena ter zavarovana bivališča svojih živali. Glavnina je urejena, tudi razumevanje je. Zato sigurno prihaja tudi do manj problematike in škode, kot bi sicer,« poudari.

Foto: NR