V zadnjih letih se je v Sloveniji razrastla rastlina Ambrozija. Ni nekaj novega in tudi ne popolna neznanka, kljub temu in težavam, ki jih povzroča, pa jo še vedno pozna premalo ljudi. Pri tem nemalokrat raste celo tudi v strnjenih naseljih. Žvrklja, kot je tudi poznana, je tujerodna enoletna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska Ambrozija.
Uspeva skoraj povsod
Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah, na kamnitih in zapuščenih parcelah in podobno. Glavna škodljivost Ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča, rezultati uradnih raziskav kažejo, da tudi po več deset kilometrov. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med Ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno tudi v Sloveniji. Raste tako posamično, kot v divjih nasadih. V Trbovljah, denimo, postaja težje opazna tudi zaradi nečiščenja sprehajalnih poti na rudniških površinah, na primer pod Kipami in podobno. V Evropi v kmetijstvu rastlina povzroča škodo in stroške.
Pri večjih potrebno mehansko in kemično zatiranje
Slovenija zatira širjenje z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem se prepreči oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Ambrozijo odstranjujemo na različne načine. Mednje sodijo puljenje, košnja ali rezanje, mulčenje, brananje in okopavanje, oranje in kemično zatiranje s herbicidi. Pri večjih rastlinah in na večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Cvetoče rastline je bolje odstranjevati popoldne, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj. Pri uničevanju in zatiranju rastline je potrebno še posebej pozoren biti na semena. Ta so trdoživa, stroka pravi, da kaljiva lahko ostanejo tudi trideset ali več let. Cvetni prah se pri Ambroziji pojavlja od julija do konca septembra.
Neodstranjevanje kaznivo
Že cvetočih rastlin se ne kosi, ker se s tem še bolj razširi pelod in semena. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju. Še ne cvetoče rastline se lahko odloži na kompost ali v zabojnike za organske odpadke. Cvetoče pa je treba uničiti s sežigom.
Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah zadnja leta ugotavljajo tudi pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive Ambrozije, zatiranje je po zakonu obvezno. Lastniki tako kmetijskih kot nekmetijskih zemljišč morajo rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred Ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.
Foto: ČZ