Na letošnji prvi redni seji se je sestal hrastniški občinski svet. Med 13 točkami so največ časa namenili obravnavi in sprejemu sklepa o izdaji soglasja k cenam storitev pomoči na domu v Domu starejših Hrastnik in storitev dodatnih nalog v sklopu CSD Zasavje za letošnje leto ter poročilu Javnega zavoda KRC za leto 2024.
V Domu starejših Hrastnik so potrdili novo ceno za oskrbovance 9,14 evra na uro. Za 7,44 % so se povečale tudi ostane cene. Lansko leto beležijo povečano število oskrbovancev, s 83 v letu 2023 se je število povečalo na 97, zaposlena je bila tudi ena oskrbovalka več. Še vedno je težava s kadri, predvsem bi potrebovali še oskrbovalke. Po novem se nova skupina za to delo izobražuje tudi preko Zasavske ljudske univerze. Z napovedanim novim zakonom, ki bo začel veljati s 1. julijem, ni pričakovati kakšnih revolucionarnih sprememb po Domovih, ker ni kadra. Predvideva se, da se bo med drugim pokazalo, koliko sedanjih prejemnikov pomoči na domu bi bilo zainteresiranih za dolgotrajno oskrbo na svojih domovih. Domovi za starejše imajo ta teden sestanek, na katerem bodo prisotni tudi ministri vseh treh resornih ministrstev, predstavniki SPIZ in ZZZ RS. Glede samega bodočega Doma na Leši, če bo vse šlo po načrtih, bo v mesecu maju dano javno naročilo.

Poročila bodo dana naknadno
Največ debate in tudi polemike pa je bilo pri hrastniškem KRC ter direktorju, ki je s tem tednom že nastopil službo drugje. Med drugim je bilo izpostavljeno pogrešanje poročil o stroških in prihodkih nekaterih večjih prireditev, predvsem festivalov Rdeči revirji in Kamerat, slab obisk prireditev ter situacija z računovodstvom. Direktor je pojasnil, da bodo finančno konstrukcijo za omenjena projekta pripravili, obisk na dogodkih v sklopu festivalov in prireditev pa je različen, odvisno od prizorišča odvijanja, letnega časa in vsebine. Zdaj že bivši direktor festival Kamerad sicer ocenjuje kot uspešen projekt. Donedavna vodja računovodstva je odšla na drugo delovno mesto, posledično čemur je KRC po trikratnih razpisih izbral kandidatko, a si je premislila. Trenutna rešitev je izbor zunanjega računovodstva, med drugim tudi zaradi dejstva, da KRC sam ne more ponuditi plače v višini, kakršno ponujajo marsikje drugje.
Na seji so pripravili tudi prijetno presenečenje eni od svetnic, ki je prav na dan seje praznovala rojstni dan. Ker se takšna situacija doslej še nikoli ni primerila, ji je župan s šopkom čestital v imenu vseh svetnikov.

Foto: ČZ

V Hrastniku in Trbovljah je že tradicija zagotovo unikatno obeleženje mednarodnega praznika žena. 8. marec so udeleženke iz Slovenije, Italije, Belgije, Hrvaške in Nizozemske že četrtič praznovale športno, na približno 6-kilometrskem podzemnem pohodu po rudniških rovih med omenjenima občinama. Letos je udeležba rekordna, na pot se jih je podalo kar 555. Spustile so se tudi več kot 250 metrov pod zemeljsko površje in pot od trboveljskega Ajnzerja do vhoda jame Barbara v Hrastniku prehodile ali pretekle posamično ali v skupinah. Pred startom v podzemni svet jih je fizično ogrela in na razmere globoko spodaj pripravila osebna trenerka Tina Kos, punce s tako imenovanim musklfibrom po prispetju na cilj pa je zmasiral maser Nejc Arnež. Letošnja največja posebnost prireditve je bilo nekaj slepih punc, ki so si kljub vidni oviri želele premagati izziv in občutiti svet, kjer je doma znameniti podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. Prav tako ni šlo brez pohodnic iz Litije, ki se udeležijo vsakoletnih Punc v jami. Tudi letos so imele unikatno opravo, tokrat so bile oblečene kot navijačice.

Predsednica pride na še kakšen izziv
Letos se je globoko v jame podala tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar. Pripadla ji je tudi posebna naloga, pravzaprav čast. Kot prva ženska doslej jih je namreč po zadnji plati naložila legendarnemu Perkmandeljcu.

Zanjo in še nekaj povabljenk je predstavnik organizatorja Marko Planinc z županom Markom Funklom pripravil krajši sprejem. Lani je bila v Hrastniku na regionalni prireditvi v pripravi zasavske jedi funšterc, letos se je podala v jamo, kaj bo naslednji izziv?

Vili letos v jamo še ne
Tradicionalno so tudi tokrat udeleženkam podelili različne nazive. Razglasili so najbolj mlečno (najmlajšo) in najbolj izkušeno udeleženko, Herc šaflo (najbolj srčna udeleženka), največjo kumaratko (najbolj tovariška udeleženka), Krajcngo (udeleženko iz najbolj oddaljenega kraja, ki je prišla iz nizozemskega Haaga). Punce so se prihodu iz jame pomerile v igri Met bata škornja rikverc čez ramo v kuolmkišto. Hrastniški župan se je letos izkazal tudi kot turistični vodič, saj je skupini udeleženk razkazal del rudarske zapuščine na tem predelu Hrastnika in jim povedal nekaj o zgodovini ter načrtih, ki jih imajo v zvezi z njo. Za zabavo udeleženk po uradnem delu prireditve in nastopu Rudarske godbe ter tria Gačniki pa je skrbel Vili Resnik, ki jim je razdelil več koledarjev s svojo podobo, povedal pa tudi, da bi se v prihodnje z največjim veseljem in več kot blažen kadarkoli spustil pod zemljo s 500 puncami.

Foto: ČZ in Branko Klančar
Video: ČZ

V trboveljskem Dewesoftu in na izlaškem ETI so se odzvali na razveljavitev razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v premogovni regiji. Javna agencija Spirit je razpis razveljavila, v roku naslednjih treh mesecev napoveduje objavo novega. Za zasavsko regijo so sicer namenili skupno skoraj 30 milijonov in pol evrov.

Nepravično do potrjenih prejemnikov
Družba Eti Izlake je na razpis za prestrukturiranje premogovnih regij v lanskem letu prijavila šest projektov, v sklopu katerih je približno za 28,5 milijonov stroškov. Odobrenih jim je bilo skoraj 9,5 milijonov sredstev. V sklopu projektov so načrtovali dvig dodane vrednosti in odpiranje novih delovnih mest, s čemer bi pospešili razvoj regije in kar bi bilo tudi pozitiva za gospodarstvo. Sredstev zaradi razveljavitve razpisa sedaj ne bodo prejeli. »V ETI izražamo globoko razočaranje nad odločitvijo za preklic razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko – šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027, saj je nepravična do že potrjenih prejemnikov. Zdaj bomo posledično morali prevetriti naše poslovne načrte, omejiti obseg naložb in podaljšati časovnico investicij, kar bo negativno vplivalo na našo in gospodarsko rast regije,« pravijo.
Po njihovih navedbah je država zamujala že z objavo razpisa, dodatna 3-mesečna zamuda je bila tudi glede izbora, sedaj pa je ta še razveljavljen.

Poraba naj bo racionalna in transparentna
Povsem drugače pa so se odzvali v Dewesoftu. »Evropska sredstva morajo biti porabljena na pravi način in za pravi namen. Želimo si namreč živeti v družbi, kjer bo poraba javnih sredstev, pa naj bo iz državnih ali evropskih virov, racionalna in transparentna. Želimo si, da bo prav vsaka državna investicija pod drobnogledom in da ne bo možnosti za pojavljanje korupcije in s tem višanja stroškov,« je strnil soustanovitelj družbe in njen predsednik Jure Knez.
V družbi menijo tudi, da je lahko razpis pripravljen veliko bolje v smislu, da se sredstva razdelijo najboljšim projektom in da dejansko spodbuja razvoj regij. Trenutni v nekaterih točkah razvoj omejuje. »Na razpis se je prijavilo ogromno število odličnih projektov, ki si zaslužijo sofinanciranje, saj bodo v prihodnosti pospešili prestrukturiranje regije in prav je, da ti projekti čim prej ugledajo luč sveta,« še doda.
V družbi so zaradi pravičnosti in transparentnosti pripravljeni sprejeti odlog, pa tudi riziko, da se na naslednjem razpisu prijavijo še boljši projekti in morda sami ne bodo dobili sredstev.

Foto: ČZ