V Kisovcu so praznovali slovesen športni dan. Kolesarski šampion Primož Roglič je skupaj z županom Matjažem Švaganom in ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek uradno odprl in v uporabo predal kolesarsko stezo in park, ki nosita njegovo ime. Deset kilometrov dolga steza od zagorske železniške postaje do Orehovice je nastajala dve leti in jo kolesarji sicer že uporabljajo. Doslej se je po podatkih popeljalo že 18000 kolesarjev, z uradnim odprtjem pa so počakali, da se Roglič vrne v Slovenijo ter jo odprli skupaj z njim. Roglič z odprtjem parka in steze postaja slovenski športnik z največ obeležji. Prav na dan odprtja so izdali poštno razglednico, znamko in žig v obliki maksimum karte. Celostno grafično podobo je pripravil Darjan Bunta, avtor fotografij pa je Lovro Rozina. Izdajatelj maksimum karte je Filatelistično društvo Trbovlje, ki je sicer tudi naslov za več informacij in naročila za nakup. V poštnem prometu bo priložnostni poštni žig v uporabi na pošti 1410 Zagorje ob Savi do 30. oktobra 2024. V Kulturnem centru Delavski dom pa je do 2. novembra na ogled razstava fotografij kolesarske steze in filatelistična tekmovalna razstava na temo človekovega gibanja z naslovom Hitro, hitreje, najhitreje. Rogliču, ki je sicer tudi najmlajši častni zagorski občan, so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo na prostem pri Sparu na velikih panojih.

Namesto traka kolesa
Kolesarske steze in parka niso odprli na klasični način s prerezom traka, ampak so se Roglič, Švagan in Bratuškova po delu steze popeljali s kolesi. Vsi trije so na slovesnosti tudi spregovorili prisotnim, Roglič pa je skupaj s prisotnimi z minuto molka počastil spomin na preminulega Ceneta Koritnika. Kot je povedal, je v njegovem življenju igral pomembno vlogo, saj je bil prav Koritnik tisti, ki je s Primožem kupil Rogličevo prvo kolo. Navijačem je povedal tudi nekaj anekdot, med drugim tudi, kako je na eni od dirk vozil tudi s telefonom v žepu, kar je ugotovil šele na vožnji. Z odgovorom da čisto mogoče pa se je odzval tudi na izziv, če bi se s kolesom podal tudi na Triglav. Pričakal ga je tudi rudarski podzemni škrat Perkmandeljc. V Kisovec se je pripeljal s kolesom in Rogliča celo izzval, da se skupaj s kolesi odpeljeta na sprejem v Zagorje. »Se me je usmilil in se odpeljal raje z avtom,« pravi Perkmandeljc. Če mu ni uspelo pomeriti se s šampionom, pa je obdaril Rogličeva otroka.

Tura tudi po Zagorju?
Na zagorski ploščadi so Rogliča že tradicionalno v špalirju pričakali številni navijači. Po govorih župana, ministrice in Rogliča so zavrteli promocijski film o Primoževih tekmah, Roglič pa je za množico pripravil tudi manjše presenečenje. Na odru se mu je namreč pridružilo nekaj najmlajših kolesarjev. Rogličeva fundacija je prav te dni zbrala 50000 evrov sredstev, s katerimi bodo pomagali mladim kolesarjem in nekaj izmed njih jih je bilo tudi na prireditvi. Z županom sta drug drugega izzvala, da prihodnje leto kakšen Zlati krog odpelje ali odpeljejo tudi po Zagorju. Roglič je tokrat na sprejemih v domačem kraju prvič v dar dobil tudi kos premoga. Podaril mu ga je kdo drug kot Perkmandeljc. Na odru sta s pevcem Siddharte, ki je poleg Pihalnega orkestra Svea nastopila na sprejemu, s pivom nazdravila navijačem. Roglič je skupaj z voditeljem prireditve zrecitiral tudi del besedila svoje najljubše skladbe skupine Siddharta, po koncu uradnega dela pa je z družino užival in se pozibaval na takte glasbe pod odrom.

Foto: ČZ in FD Trbovlje

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja Magnet letos praznuje 20-letnico delovanja. Združuje ljubitelje, lastnike in restavratorje starodobnih vozil. Člani društva nimajo le oldtimerjev na 4 ali 2 kolesih, ampak organizirajo tudi različna srečanja in prireditve, svetujejo, izobražujejo in usposabljajo člane na področju restavriranja in sodelovanja na športnem področju. Včlanjeni so tudi v Zvezo starodobnih vozil Slovenije, ki je članica mednarodne organizacije Fiva. Društvo organizira in sodeluje pri pripravah panoramskih voženj po Sloveniji, vsaj dve krožni vožnji letno pa pripravi tudi po domačem Zasavju in v njunem sklopu vodeno razstavo starodobnih motornih koles in avtomobilov.

Tudi Poletje v školjki
Društvo je najbolj znano po tradicionalni dirki starodobnikov za državno prvenstvo na Katarino. Vsakoletni memorial Mirka Bivica ob trboveljskem občinskem prazniku poteka na delu proge, na kateri so državna prvenstva potekala že od leta 1948. Člani društva imajo skupno kar 243 starodobnih vozil vseh modelov, vrst in starosti. Najti je tako oldtimerje od fička, katrce, različnih motornih koles, limuzin, terenskih vozil, avtodomov in celo traktorjev. Nekatera so registrirana in se je z njimi kljub častitljivim letom moč tudi peljati, med drugim tudi na oldtimersko dirko. Najstarejše vozilo v društvu imata Franc in Andrej Malgaj in sicer motorno kolo FDN 350, staro le 2 leti manj kot 100 let. V društveni zbirki imajo tudi čisto pravo pravcato štirikolesno filmsko zvezdo. Marjan Kahne ima namreč starodobnika Saab 96 v4 iz leta 1971, sloviti avto iz filma Poletje v školjki iz leta 1985. Med imetniki vozil v društvu Magnet niso samo moški, ampak tudi nekaj žensk.

Naprej za mlade
Ob dvajsetletnici so naredili malo bilance, še bolj pa načrtujejo za naprej. »Napovedovati za kaj daleč naprej v prihodnost, sploh za naslednjih 20 let, je zelo težko in sam tudi nerad napovedujem. So pa načrti seveda okrepiti kulturno dediščino starodobništva v Zasavju in spodbuditi tudi mlade, da bi jih te stvari še bolj zanimale. Še posebej, ker elektrika vse bolj izpodriva staro dediščino, ki bo mogoče čez 5, 6 let res stara in jo bomo morali res krepko, krepko ohranjati, da bodo mladi sploh vedeli, kako so avtomobili vozili včasih,« strne predsednik Samo Guzej. Da je društvo v sedanjih rokah na dobri poti, pa meni Franc Malgaj, ki so mu ob okrogli obletnici delovanja podelili naziv častnega člana in podarili malce hudomušno darilo. Dobil je namreč tudi uokvirjeni portret, karikaturo iz mlajših let. »Malo so me presenetili. Mislil sem, da bo naravna slika iz sedanjih časov, so mi pa dali mlajšo. Pa nič zato, bo marsikdo videl, da sem bil že tako mlad tako aktiven,« pravi. Na prireditvi so podelili priznanja za članstvo in dolgoletno delo tudi drugih posameznikov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo tudi brošuro o zgodovini društva, v sliki in besedi pa sta dodana tudi seznama starodobnih vozil in najstarejših starodobnih vozil članov.

Foto: ČZ

V Zasavju so, zelo pozno sicer, za mizo končno sedli vsi, ki jih zadeva pereča dolgoletna problematika Splošne bolnišnice Trbovlje. V. d. direktor Marjan Podgoršek, v. d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko, župani Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, direktor občinske uprave Litija in sekretar zdravstvenega ministrstva Denis Kordež. Odzvala sta se tudi dva od treh zasavskih poslancev, Teodor Uranič in Gašper Ovnik. Povzeto obljubljajo in zagotavljajo, da bo dolgoletna kalvarija bolnišnice končno rešena in da se ne bo ukinjalo ne nobenega oddelka, še manj bolnice. V enem letu pa naj bi bil saniran na pozitivno ničlo tudi visok finančni minus.

Leto dni kljub 3,5 milijonskem minusu
Novi v. d. direktor Podgoršek pravi, da je k sanaciji bil povabljen zaradi dolgoletnih izkušenj. Kaj je ugotovil glede stanja bolnišnice od nastopa funkcije 1. oktobra? »Primopredajno stanje ni dobro. Precej velika izguba je iz tekočega poslovanja, 2,5 mio. Na letnem nivoju bo med 3 in 3,5 mio. Bolnica zamuja s plačili računov, trenutno plačujemo valuto aprila. Treba bo storiti nekaj s strani lastnika ali s posojili, drugače je ogroženo poslovanje s tega vidika. Sanacijski program, sprejet januarja, se do mojega prihoda ni izvajal. Zelo so se povečali stroški zdravil in zdravstvenega materiala, na letnem nivoju skoraj milijon več. Zelo draga je topla voda in ogrevanje. Bili smo že pri županu, da bi vodo plačevali kot občani, ker smo neprofitna organizacija. Visoki skoki so pri reševalnih prevozih, planira se, da to nazaj prevzame ZDT. Težava je tudi cenik za samoplačnike, ki je sicer zanje ugoden, a generira izgubo. Stvari je še več. Glede na vse, kar sem si zamislil in kot načrtujemo, bi lahko v cca letu dni pri poslovanju prišli na nulo«, strne.

Prsti na bivšega direktorja
Kaj je glavni vzrok za visoko negativno finančno stanje, ministrstvo, prejšnje vodstvo? »Sam prej nisem bil član organa nadzora, tako da bi težko povedal kdo, za poslovanje zavoda pa je v prvi vrsti kriv, zadolžen direktor. Iz tega, kar zaenkrat vidim, je bil pomanjkljiv nadzor nad procesi, v katerih nastajajo stroški. Naraščali so zelo visoko, tako da sploh še nimamo odgovorov, kako je to bilo možno. Trenutno z ustanoviteljem pridobivamo informacije o zadolžitvi pri zakladnici, želeli bi tudi, da nam ustanovitelj, skladno z zakonom, pokrije del izgube, ker je ta natečena že iz preteklih let, ne samo v letošnjem,« doda. Nameravajo organizirati tudi redne konference z župani in ZD za seznanjanje občanov in medijev, tega prej, kot pravijo, ni bilo. »Najprej ena velika zahvala direktorju za novinarsko konferenco, kjer se je naslovila mislim da kar pereča problematika glede zapiranja bolnice in pa nekih insinuacij, kjer se je izpostavljalo zapiranje programov. Mislim, da je bilo korektno predstavljeno, da je vizija nadaljnjega razvoja tako pridobivanja kadra kot razvoja programov, ki se bodo izvajali še naprej, da je bila vizija izpostavljena pozitivno, da se stvari peljejo v to, da se bo krepil javni zdravstveni sistem v Zasavju in seveda posledično tudi širše. Za samo strategijo mislim da je kompetenten direktor, da bo sam naslovil in pa s podporo strokovnih služb kje in kako se lahko peljejo in najdejo ti programi in finance da se bo razvoj dejansko lahko razvil v pozitivno smer,« pravi Ovnik.
Svoje mnenje glede nameravanja zapiranja oddelkov ali celo bolnice je podal tudi poslanec Teodor Uranič. »Takoj, ko je bila ta politična afera, ko ni bilo nobenega vprašanja glede zapiranja, sam sem preveril na ministrstvu in sva oba trboveljska poslanca takoj reagirala. Nihče na ministrstvu ni ničesar vedel o kakršnemkoli zapiranju. Zato je tu res šlo za strašenje, vse se je pa dogajalo ob koncu mandata prejšnjega direktorja in sam to res jemljem kot nek politični konstrukt, konec mandata nekdo pričakuje politične točke. S kolegom Ovnikom si bova kot poslanca prizadevala, da se bo bolnica sanirala,« pravi.
Je pa potrebno spomniti, da na sejo Sveta regije kot najvišjega regijskega organa kljub pereči problematiki ni bilo nikogar od zasavskih poslancev, kar je sprožilo val ogorčenja Zasavčanov. Uranič pojasnjuje, da je takrat potekala plenarna seja. »Takrat nikakor ne moremo manjkati, ker so razprave in potrjevanje zakonov. Mi smo na to opozorili in se tudi pravočasno opravičili in bi se zadeva tudi lahko prestavila,« odgovarja na očitke neudeležbe seje o nečem tako perečem in pomembnem.

Župani optimistični
»Ni nobene intence po zapiranju oddelkov ali bolnišnice. Obljubljeno je, da se investicije v bolnici peljejo naprej. Vzpostaviti bi bilo treba Svet za zdravje v regiji, kar smo kot razvojni svet tudi zahtevali, vanj pa vključiti vse 4 ZD in bolnišnico,« pravi o sestanku z v. d. direktorjem in sekretarjem zdravstvenega ministrstva hrastniški župan Marko Funkl. Ne glede na vse sklepe in ali bo sanacija uspešna ali ne, bolnišnico še vedno pesti vrsta težav, ki tudi ne bodo odpravljene še tako kmalu. »Največji problem je kader nege in zdravniki, izstopa pediatrija. Imamo eno zaposleno za 100% in eno za 20. Prihaja nova delavka iz Bosne, je v fazi edukacije. Čakajo jo izpiti iz slovenščine, kroženje, z majem 2025 bi lahko začela. Pride še en specialist iz tujine, tudi njega čaka še edukacija. Delalo se bo na tem, da se oddelkov ne zapira, ampak da se kaj tudi nadgradi. Treba je najti mlad kader, specializante. Problem je vožnja, ceste, povezave,… Sta pa program enote žilnih pristopov in onkološke dejavnosti odprla bolnico navzven. Na področju nege je manjši manko, kadrovsko močno podhranjen je interni oddelek,« pa strne v. d. strokovne vodje Tadeja Jelenko. Sama pravi tudi, da sta z novim v. d. direktorjem tudi našla skupen pogled in vizijo sanacije.

Foto: ČZ

Občina Zagorje in Športna unija Slovenije sta podpisala pogodbo o nakupu objekta Partizan v Zagorju ob Savi in pripadajočega zemljišča, kamor sodi tudi športno igrišče ob objektu. Za nakup objekta in zemljišča, za katera si je prizadevala že leta, bo Občina odštela 217.600 evrov. Objekt bo v upravljanju OŠ Toneta Okrogarja in bo v primeru uspešnosti na razpisu postal center zasavskega učnega središča Preplet. Gre za projekt Konzorcija VIZ Zasavje, za katerega je Občina ustvarila prostorske pogoje, projekt pa bo predmet razpisa za črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod. V konzorcij so vključene OŠ Litija z vrtcem, OŠ Gradec, OŠ Gabrovka z vrtcem, Gimnazija Litija, OŠ Tončke Čeč Trbovlje, OŠ Trbovlje, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, GESŠ Trbovlje, STPŠ Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik in iz občine Zagorje ob Savi OŠ Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Ivana Skvarče, OŠ dr. Slavka Gruma, Srednja šola Zagorje ter OŠ Toneta Okrogarja kot poslovodeča šola.
Splošni cilji projekta so dvig kakovosti izobraževanja v regiji, znanja in kompetenc učiteljev in učencev regije, dvig priložnosti za osebno in strokovno rast vseh deležnikov, konkurenčnosti mladih na trgu dela in sodelovanje z zunanjimi inštitucijami ter gospodarstvom v regiji.

Povezani bodo tudi učitelji
V Partizanu bo postavljeno tudi virtualno spletišče z namenom, da se zasavski učitelji povežejo, sodelujejo, izmenjujejo dobre prakse, da skupaj ustvarjajo lastna strokovna gradiva in nove pedagoško didaktične pristope ter inovativne načine poučevanja.
Občina bo pred tem objekt uredila. V sklopu investicije bo poskrbela za nov ovoj stavbe, zamenjala streho in uredila notranjost stavbe. Za obnovo bo namenjen milijon evrov iz dogovora za razvoj regij, kar je bilo dogovorjeno na Razvojnem svetu zasavske regije. »Danes je srečen dan, saj bomo končno objekt, ki nam vsem veliko pomeni, dobili nazaj v zagorske roke. Verjamem, da bodo na takšen ali drugačen način v njem znova zaživele odlične vsebine, v zaprašene zidove se bo znova vrnilo življenje. Zadovoljen sem, da je nakup objekta dobil večinsko podporo v občinskem svetu,« pravi zagorski župan.

Foto: Občina Zagorje