Direktor trboveljske Splošne bolnišnice se je odzval na kritike županov

Kot je znano, so se na trenutno stanje v Splošni bolnišnici Trbovlje v zvezi z začasnim zaprtjem pediatričnega in ginekološko porodnega oddelka zaradi pomanjkanja kadrov nemudoma odzvali tudi župani Trbovelj, Zagorja in Hrastnika.

»V luči včerajšnjih dogodkov v zvezi s Splošno bolnišnico Trbovlje (SBT), torej začasnega zaprtja pediatričnega in porodniškega oddelka, župani vseh treh zasavskih občin (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi), zahtevamo takojšen sklic izredne seje Sveta zavoda SBT. Ogorčeno ugotavljamo, da o stanju in posledično začasnemu zaprtju navedenih dveh oddelkov v SBT niti župani niti občine, nismo bili predhodno obveščeni. Nesprejemljivo je, da tako pomembne informacije za naše prebivalce, izvemo iz medijev. Ni prvič, da se stanje v SBT prikriva, in da v javnosti prihajajo različne in nepreverjene informacije. Med njimi tudi vedno znova informacije o trajnem zaprtju enega ali več oddelkov oziroma o ukinitvi SBT kot takšne. Celotno Zasavje tega seveda pod nobenim pogojem ne bo dopustilo! Zahtevamo, da se na izredno sejo Sveta SBT povabi vse zasavske župane, vse zasavske poslance v Državnem zboru RS, direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje in dr. Sama Fakina, nekdanjega ministra za zdravje RS. Datum in uro izredne seje Sveta SBT pričakujemo v najkrajšem možnem času.
Hvala!
mag. Zoran Poznič
župan Občine Trbovlje, v imenu vseh treh zasavskih županov« so predvčerajšnjim zapisali na Facebook strani Občine Trbovlje.

Objava je, tako kot tudi problematika na sploh, sprožila odziv in veliko prahu. Na našem portalu smo zato direktorju Metodu Kurentu zastavili nekaj vprašanj.

Kako komentirate navedene očitke?
Kot prvo moram povedati, da sem bil gost na seji Sveta regije, ki je najvišji organ regije, že v mesecu aprilu, kjer sem župane seznanil s problematiko in takrat smo se dogovorili, da se bomo v jeseni pogovarjali naprej. Jesen je nastopila, čeprav je uradno še poletje. Tudi v lanskem letu so se parkrat zgodile podobne zadeve, ko smo bili prisiljeni kakšen oddelek za kak dan zapreti, ker preprosto zaradi pomanjkanja kadra nismo mogli sestaviti urnika. Dejstvo pa je, da urnik, če ni zdravnikov in zagotavljati 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, ni tako enostavno in ustanovitelj to ve. Prav tako to vedo predstavniki Sveta zavoda, še posebej tisti, ki so imenovani s strani ustanovitelja, torej s strani države. Jaz razumem trboveljskega župana, vendar je izjava bila preuranjena. Še v ponedeljek sem z njim govoril po telefonu da bi se rad z njim sestal. Pač, prvi dan, ko je imel čas, je bil v četrtek zjutraj ob 8. uri. V sredo je šla ven ta izjava. Mislim, da je bila preuranjena. Že v torek sem tudi govoril po telefonu z g. Švaganom in tudi zagorski župan se je strinjal, da najprej je najvišji  organ, to je Svet regije. Ta pa mora poslati svoje protestno pismo predsedniku vlade, ta pa bo potem pritisnil na resorno ministrico in njeno ekipo naj že končno najdejo enkrat v dveh letih čas, pridejo v Trbovlje, detektirajo vse probleme in nam jih pomagajo reševati. Zato imajo pa organ, ki se mu reče Svet zavoda in 4 svoje kandidate, ki so jih imenovali in na katerih pa je ta odgovornost. Upam, da se zavedajo, kakšno odgovornost so prevzeli s to funkcijo.
Ne glede na realnost in upravičenost kritik, ki letijo na vas kot direktorja, kaj v takšni situaciji pravzaprav lahko neka bolnica oziroma direktor kot vodstvena oseba glede na pristojnosti in zakonska določila naredi in kdo bi še moral prvi odreagirati in poskrbeti za stvari?
Zadeve glede pomanjkanja zdravnikov so že dolgo znane, imajo že dolgo brado, tako kot jo ima Republika Slovenija, se pravi 30 let. Seveda je najprej sistem šolstva, odgovorna oseba pa je vedno minister za zdravje in njegova ekipa. Pri nas se trudimo po svojih močeh. Imamo razpisane štipendije, imamo svoje specializante, ki jih potem ministrstvo ne zna zadržati v matični bolnišnici, ampak jih spušča tako v privatni sektor kot v druge javne zavode, kot sta na primer oba UKC, se pravi terciarne ustanove. Drugi problem, ki ga vidim, je definitivno pri zaposlovanju tujcev. Tudi mi se trudimo in vemo kako je z medicinskim študijem. Najprej je medicinska fakulteta, potem pa 6 let specializacij, če ga dobiš iz tujine, je pa nostrifikacija, tako imenovano enoletno kroženje. Zaradi takih časovnih obdobij kljub temu, da mi že imamo pediatrinjo, je ta začela krožiti maja in če bo vse v redu, bo izpite opravljala prihodnje leto aprila ali maja, torej še vedno traja to leto plus vsi papirji, ki smo jih morali narediti. Dogovore imamo tudi že z drugim zdravnikom pediatrom, če bo z družino prišel k nam, mu urejamo tako bivalne pogoje od bivalne vize, se pravi da se ukvarjamo z vsemi postopki na zunanjem ministrstvu, na Ministrstvu za zaposlovanje, na upravni enoti in potem se končno tudi jaz sam v prostem času dogovarjam tako s predstavniki podjetja Spekter kot konkretno z županom o dovolj velikem stanovanju na primerni lokaciji, da bo vsa družina iz tuje države lahko sem prišla živeti in bo zdravnik lahko opravljal delo v naši ustanovi. Zadeve so kompleksne, trajajo pa nekako od 15 mesecev do 8 let.

Foto: ČZ

Častnemu občanu bodo uredili park

Primož Roglič bo v domačem Zagorju dobil še eno obeleženje. Po nazivu častni občan, podobi v glavnem mestnem krožnem krožišču, kolesu ob odcepu z regionalne ceste skozi zagorsko dolino proti njegovemu domu in kolesarski stezi z njegovim imenom sedaj nastaja tudi po njem poimenovan park.
Postavili ga bodo na makadamskem parkirišču med uvozom v industrijski kompleks Xella in izvozom na lokalno cesto proti Šemniku, njegova velikost bo 180 kvadratnih metrov. Lokacijo so že doslej urejali in dodajali obeležja ob njegovih pomembnih kolesarskih dosežkih. Območje bo lično in strokovno urejeno, parku bodo dodani napisi Rogličevih dosežkov, ki bodo pritrjeni na konstrukcijo obstoječih olimpijskih krogov, klopi ter stojalo za kolesa in stojalo z orodjem za popravilo koles. Pri izboru Primoževih največjih dosežkov, ki bodo navedeni na posebnih tablicah, je sodeloval oziroma ga pripravil Zvone Pograjc, njegov prijatelj in nekdanji trener.
Park bo namenjen pešcem, kolesarjem in obiskovalcem, ki bodo lahko dostopali tudi z vozili. Naložba, ki jo financira Občina Zagorje in znaša 80000 evrov, bo zaključena še ta mesec. Skrbnik parka bo Komunala Zagorje. Park je tik ob regionalni cesti, mimo teče tudi Rogličeva kolesarska steza, a zaradi lociranosti ne bo moteč ali ovira za promet. Kot pravijo na Občini Zagorje, je usklajen z vsemi nosilci urejanja prostora.
Porodila se je tudi ideja o morebitni tako imenovali Rogličevi sobi, kjer bi bil razstavljen razni material o njem. Predvsem material, kot so časopisni izrezki, fotografije, kakšna priznanja in podobno, ki ne morejo biti postavljeni na prostem.
Na uradno odprtje čaka tudi Rogličeva kolesarska steza. Ta že ima uporabno dovoljenje in jo kolesarji tudi že uporabljajo. Svečano uradno odprtje pa je odvisno od Rogličevih tekem in treningov. Zato se bodo časovno uskladili, tako da bo na odprtju prisoten tudi Roglič. Ob uradnem odprtju bodo pripravili tudi ulično razstavo Primoža Rogliča.
V Zagorju so obeležja v čast kolesarskemu šampionu urejena tudi v turistične namene. Kot znamenitost in ponos Rogličevega domačega kraja namreč v osrčje Slovenije vabijo tudi obiskovalce in kolesarske navijače tudi od drugod in iz tujine.

Foto: Občina Zagorje

V Cinkarni štipendije tudi za zasavske dijake in študente

Cinkarna Celje je razpisala štipendije za dijake in študente, ki se izobražujejo na področjih kemije, strojništva, elektrotehnike, mehatronike, računalništva, informatike, gradbeništva in trajnostnega poslovanja.
Razpis in štipendije niso regionalno pogojeni oziroma ni pogoj za pridobitev, da so dijaki in študentje iz celjske občine ali da se tam šolajo.
Kandidati, ki bodo uspešni na razpisu, bodo v šolskem letu pod strokovnim vodstvom izkušenega mentorja opravili 160 ur delovne prakse in tako pridobili praktične izkušnje. Po uspešno končanem šolanju bodo imeli štipendisti tudi prednost pri zaposlitvi.

Prijave sprejemajo na naslovu stipendije@cinkarna.si do 15. septembra 2024.
Razpis je objavljen tu. 

Foto: Cinkarna Celje

Pohod na Hrastelovo skalo

Datum in čas: torek, 10. 9. 2024, ob 8:00
Zbirno mesto: ZLU Zagorje, Cankarjev trg 4

Aktivnost je za udeležence brezplačna, obvezna je predhodna prijava.

Prijavite se lahko prek spletnega obrazca, ki ga najdete TUKAJ.

Da dobite potrditev prijave, morate priti do konca obrazca in pritisniti POŠLJI. En ali dva dni prej boste po e-pošti dobili OPOMNIK o prijavi na delavnico.

Za več informacij lahko vedno tudi pokličete na 03 56 55 131, 031 617 335 (Nika Bukovšek) ali pišite na nika.bukovsek@zlu.si

Foto: ČZ

Oktobra odbojkarsko igrišče

V Zagorju bodo v Evroparku dobili odbojkarsko igrišče. Dela so se že začela, igrišče bo končano v začetku oktobra. Postavljeno bo v srednji etaži Evroparka, med nogometnim in otroškim igriščem. V sklopu naložbe bodo poleg igrišča postavljeni še pitnik z vodo, koši za odpadke in klopi za gledalce. Pri projektiranju igrišča so se upoštevale smernice odpornostnih naložb na podnebne spremembe. Poseben poudarek je na učinkovitosti izrabe naravnih virov, okoljski učinkovitosti, trajnostni dostopnosti in zmanjševanju vpliva naložbe na okolje.
Vrednost investicije je ocenjena na 78.000 evrov, Občina Zagorje ob Savi bo iz razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport predvideno dobila 50.000 evrov.

Foto: Občina Zagorje

Prva pomoč pri uporabi sodobnih in digitalnih tehnologij

Datum in čas: torek, 10. 9. 2024, ob 8:00
Lokacija dogodka: ZLU Zagorje, Cankarjev trg 4

Aktivnost je za udeležence brezplačna, obvezna je predhodna prijava.
Prijavite se lahko prek spletnega obrazca, ki ga najdete TUKAJ.

Da dobite potrditev prijave, morate priti do konca obrazca in pritisniti POŠLJI. En ali dva dni prej boste po e-pošti dobili OPOMNIK o prijavi na delavnico.

Za več informacij lahko vedno tudi pokličete na 03 56 55 131, 031 617 335 (Nika Bukovšek) ali pišite na nika.bukovsek@zlu.si.

Foto: ČZ



Strelišče zavzeli otroci

Na trboveljski strani pod Žrebljevim hribom je prejšnji teden bilo zelo pestro in živahno. Lokacijo slovenske vojske so namreč zasedli šolarji. Štiri dni so preživeli zdoma, se družili z vrstniki, spoznavali in se učili novih stvari. Zveza slovenskih častnikov iz Trbovelj je na strelišču Agnes organizirala prvi otroški vojaški tabor v sklopu svoje organizacije. Gre tudi za prvi tovrstni tabor v Sloveniji doslej na sploh.
»Na pobudo generala Božiča, predsednika Zveze slovenskih častnikov, smo pripravili tabor šoloobveznih otrok za naše člane in zaposlene v civilnem delu Ministrstva za obrambo. Imamo ustrezne prostore za organizacijo takšnega tabora. Pripravili smo bogat štiridnevni program, vanj smo vključili tudi veteranske in domoljubne organizacije iz Zasavja in širše. Slovenska vojska je zagotovila tuširnico, cisterno, postelje in ostali material. Naredili smo tudi improvizirane uniforme za udeležence tabora. Mislim, da bo ta tabor dobro izhodišče za naprej, da bomo lahko v prihodnje stvari še razširili in zagotavljali še bolj kvalitetne v smislu izobraževanja mladih, predvsem pa z vojaškega in domoljubnega področja,« pravi Bojan Šoper, predsednik Združenja slovenskih častnikov Trbovlje.

Štiri dni brez telefonov
Udeleženci so štiri dni bivali v taboru, ta je bil v tem času tudi njihovo spalno bivališče. Organizatorji so pripravili pester urnik dejavnosti tako na lokaciji tabora, kot tudi izven. »Presenečeni smo nad udeležbo 18 otrok, saj je za prvič zelo velika. Za nas je organizacijsko to bil kar velik zalogaj, udeleženci so bili starosti od 6. do 14. leta. Prioriteta je bila otroke naučiti nekega reda, kar smo izvajali skozi različne aktivnosti. Ni šlo le za aktivnosti tako imenovane vojaške narave, ampak tudi takšne, ki jim tudi sicer lahko pridejo prav v življenju. Nudenje prve pomoči, znanje preživetja, orientacija v prostoru in podobno,« pravi Simon Las, vodja strelske sekcije pri Združenju slovenskih častnikov Trbovlje in vodja mentorjev tabora.
Sam tabor je zamišljen kot oblika spoznavanja novih stvari, preizkušanja svojih sposobnosti, spretnosti in podobno, pri čemer pa ni šlo za tekmovanje, čeprav so udeleženci na koncu dobili priznanja za udeležbo.

»Otroke smo razdelili v tri skupine, pomešane po starosti in spolu. Skupine so imele dežurstva, pospravljali so sobe, skrbeli za red in čistočo. Skupine smo organizirali tudi tako, da so lahko rotirali in da ni bilo dolgega časa. Ob večerih smo imeli tudi družabne igre, da so se otroci lahko še bolje spoznali med seboj in družili,« pove mentorica Tamara Gerdej.
Na presenetljivo nič kaj velikega nasprotovanja je naletelo tudi pravilo, da ni telefonov. Ti so čez dan bili spravljeni v za to posebnih šatuljah, otroci pa so jih uporabljali lahko le med odmori.

Prišli tudi drugi
Tabor so obiskali tudi odrasli, saj so v njegovem sklopu imeli odprta vrata. Otroke so obiskali tudi iz trboveljske knjižnice in pripravili uro pravljic, prav tako pa vrstniki v sklopu trboveljskega Društva prijateljev mladine.
Izvedba takšnega tabora je po besedah Simona Lasa in Tamare Gerdej odgovorno delo. »Ves čas smo jih preštevali, prav tako je tabor ponoči bil zaklenjen. Sama sva spala z otroci vse noči, eden s fantovsko, druga z dekliško skupino, prav tako pa so bili ponoči prisotni tudi drugi pripadniki vojske,« pravita.
Organizatorji so zadovoljni z obiskom in odzivom, tudi lokacija za tovrstni tabor pod Žrebljevim hribom je odlična. Prav tako ocenjujejo, da je dolžina tabora, 4 dni, vsaj za začetek več kot zadostna. Med otroci na taboru je bilo tudi nekaj takšnih, ki so jih dejavnosti pritegnile tudi za še kaj več. »Pri nekaterih smo opazili zanimanje, ki bi bilo lahko za izhodišče za vojaški poklic,« meni Simon Las. Tovrstne tabore bodo še organizirali, v prihodnje jih bodo na podlagi izkušenj še nadgradili. Med drugim nameravajo zvišati starostno mejo udeležencev, saj po prvih izkušnjah menijo, da bi kakšno leto več vsekakor bilo praktično, predvsem zato, da je otrokom lažje in hitreje razumljivo.

Foto: arhiv ZSČ