V trboveljskem Zdravstvenem domu letos praznujejo okrogli jubilej. Mineva namreč 60 let, odkar je začela delovati prva zobozdravstvena ambulanta, namenjena otrokom. Ob tem jubileju so pripravili srečanje z nekdanjimi otroškimi zobozdravniki in sestrami, ki so sedaj že upokojeni, takrat pa so bili pobudniki in začetniki otroške ambulante.
Prva šolska zobna ambulanta je bila ustanovljena leta 1964, s prihodom doktorjev dentalne medicine Bosiljke in Josipa Mičević. Kot je med drugim v svojem govoru in obujanju spominov poudarila doktorica Mičević, gre velik oziroma pretežni del zaslug za vzpostavitev ter začetek delovanja otroške zobne ambulante pokojnemu takratnemu primariju Ludviku Krambergerju. Mičevićeva je bila prva vodja zobozdravstvenih ambulant za otroke. Istega leta so odprli še eno ambulanto za otroke. Soočali so se s skoraj sto odstotno obolelostjo kariesa, zato je bilo primarno področje dela kurativno, kar pomeni ekstrakcije in plombiranje zob. Leta 1968 se je začelo izvajanje topikalne aplikacije fluoridov šolarjev v četrtih in petih razredih ter predpisovanje fluoridnih tablet nosečnicam, otrokom in šolarjem.

Naslednica dr. Mikoševa
Leta 1972 je občina pridobila še en zobozdravstveni tim. Okrepila se je tako kurativa kot tudi preventiva z bolj masovno aplikacijo fluoridnih želejev pri šolarjih. Zanimivo je in danes bržkone marsikdo žal ne ve, da so trboveljske otroške zobne ambulante v takratni Jugoslaviji sodile med najlepše urejene.
Za dr. Mičevićevo je vodenje otroške ambulante prevzela dr. Slavica Mikoš. V osemdesetih letih je bil narejen velik korak naprej s preventivnim zalivanjem fisur zob, kar je skupaj s fluorom glavni dejavnik v preventivi kariesa. Indeks obolelosti zob je zaradi vseh pozitivnih ukrepov s 5.8, koliko je bil pri trboveljskih dvanajstletnikih izmerjen leta 1982, leta 1986 padel na 4,9 leta 1986, leta 1998 pa je bil le še 1.68. Leta 2017 je omenjeni indeks prvič padel pod 1 in dosegel 0,8.

Danes na visoki srednji stopnji
Zadnja leta otroško zobozdravstvo vodi dr. Sanja Ščepanović. »Danes so v ZD Trbovlje trije zdravstveni timi in ena visoka medicinska sestra s specialnimi znanji.
Ambulante delajo vsak dan v tednu, imamo tudi dežurne službe. Velik pomen dajemo tudi šoli za starše, strokovnim izobraževanjem, mentorstvu in na sploh preventivi. Stanje v otroškem zobozdravstvu v Trbovljah je v slovenskem merilu na visoki srednji stopnji,« na kratko povzame današnje otroško zobozdravstvo dr. Ščepanovićeva.
Med povabljenimi na srečanju je bil tudi trboveljski podžupan Rok Koprivc, ki smo ga ob tej priložnosti povprašali o njegovih zobozdravniških otroških spominih. »Najprej bi predvsem želel čestitati ZD za visok jubilej in upam, da bodo tudi še naprej delovali v čim boljših pogojih. Danes sem ob srečanju z vsemi temi zobozdravniki podoživel spomine na otroška leta na zobozdravstvenem stolu. Občutki so mešani, ker k zobozdravniku gremo vedno z nekim spoštovanjem oziroma nekim strahom in v bistvu je še danes tako. Spomini pa so vseeno luštni in prijetno je spet srečati se s temi ljudmi,« pravi.

Foto: ČZ

Občina Zagorje ob Savi se je v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti v drugi polovici lanskega leta lotila sanacije lokalnih cest in javnih poti. Vrednost vseh del znaša milijon evrov.
V sklopu naložbe je sanacija lokalnih cest med Zagorjem in Ravensko vasjo ter v Kotredežu zaključena, v tem mesecu pa bosta zaključeni tudi sanacija ceste Klenovik–Podkum v Rodežu in modernizacija lokalne ceste Vokač–Zgornji Šklendrovec v Lazah. Prav tako bodo dela zaključena na javni poti Krivica–Selišče v KS Šentlambert, na javni poti med Podlipovico 30 in 40 na Izlakah in v KS Mlinše–Kolovrat na cesti proti Kalu.
Dela pa se bodo začela še na cesti Čolnišče–Prečna v KS Kisovec–Loke in v Čemšeniku.

Foto: ČZ

Po zaključenih lokalnih je včeraj v zagorskem Mladinskem centru potekal še regijski otroški parlament. Po vrsti že 34., je gostil 28 osnovnošolskih udeležencev. Letošnja tema je duševno zdravje otrok in mladih. Dogodka se je udeležil tudi župan Matjaž Švagan, ki je poudaril pomen dialoga in obravnavane teme v mladinskem okolju. Pomembna prisotnost predstavnikov Centra za socialno delo, Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov je še dodatno izpostavila pomen obravnave tem, ki se dotikajo duševnega zdravja mladih.
Mladi parlamentarci so se razdelili v skupine in aktivno razmišljali o več pomembnih področjih, med katerimi so bile družina, odnosi med vrstniki, šolsko okolje, vpliv širšega okolja, medijska kultura in samopodoba ter njihov vpliv na duševno zdravje.
Na regijskem parlamentu so izbrali tudi predstavnike za udeležbo na nacionalnem. To bodo Maks Pušnik iz Hrastnika, Lovrenc Pirnovar iz Zagorja, Urh Pertinač Baš iz Trbovelj, Neža Brinovec iz Litije in kot novinarka Kaja Prelogar.

Foto: DPM Zagorje

Gibanje Glas upokojencev je dobilo regionalni odbor tudi v Zasavju. Prejšnji teden so v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah na sestanku z vodstvom gibanja izvolili zasavske predstavnike. Predsednica je postala Saša Berdnik, podpredsednici Magda Orač in Jožica Jerin, podpredsednik Roman Dobravc in sekretarka Renata Weiss.
S predsednikom Pavlom Ruparjem in nekaj predstavniki gibanja so udeleženci srečanja spregovorili o gibanju Glas upokojencev, o aktualnih zadevah glede stanja upokojencev na sploh v Sloveniji in tudi v Zasavju ter o načrtih društva Inštitut 1. oktober. Društvo Inštitut skrbi za standard in življenje upokojenk in upokojencev. Želijo združiti državljane Republike Sloveniji k enotnemu nastopu za svoje pravice. Društvo v okviru zakonov deluje na različnih področjih in svojo dejavnost širi tudi na solidarno skrb za starejše, njihovo družabno in kulturno življenje ter vključuje tako mlade, kot starejše k medgeneracijskemu sodelovanju. V imenu in za interese upokojencev si želijo vstopiti tudi kot stranka v parlament, zato v svoje vrste vabijo čim večje število upokojencev.

Zasavsko srečanje v Trbovljah je bilo sicer ustanovitev okroglega regijskega odbora. »Tako gibanje kot inštitut smo zelo aktivni, ne glede na to, da smo večinoma starejši ljudje in upokojenci. Današnje srečanje je ustanovitev že osemdesetega regijskega odbora v Sloveniji, zaradi česar sem zelo vesel. Vesel sem tudi udeležbe na sestanku. Omenili so mi, da ljudi ne bo, a je predavalnica bila skoraj polna,« nam je povedal Pavel Rupar. Kot zanimivost je pohvalil tudi trboveljski hlebec. »Ves dan sem na terenu. Jedel nisem nič in sem šel kupiti trboveljski kruh. In povem vam odkrito, težko prigaran je. Vem, zgodovino poznam, knapov in ljudi, ampak povem pa, da je pa dober kot kruh«.

Foto: ČZ