V Sloveniji gasilstvu namenjamo veliko pozornosti. Tudi več hudih požarov v zadnjih letih še dodatno potrjuje potrebo po gasilski službi, njeni utečenosti in stalni pripravljenosti. Za čim večjo preventivo ter usposabljanje gasilcev se postavlja tudi vadbene poligone. Gasilska zveza Slovenije je v Zagorju pripravila slovesnost ob podpisu dveh pogodb za poligone za Zasavsko in Dolenjsko gasilsko regijo. V Zasavju bo poligon zgrajen v Zagorju. Podpisa pogodb v zagorski Weinbergerjevi hiši in na mestnem trgu se je udeležilo več gostov. Predsednik in poveljnik GZS  Janko Cerkvenik in Franci Petek, predstavniki obeh gasilskih regij, sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved, poslanec DZ Teodor Uranič, v.d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin ter župana Zagorja in Žužemberka Matjaž Švagan in Jože Papež.

Temeljni kamen za regijski poligon v Zagorju je bil postavljen že pred dvema letoma, vendar se je začetek del zaradi spremenjenih okoliščin spričo Covid 19 in ukrajinske vojne vse bolj odmikal. Regijski gasilski vadbeni poligoni so namenjeni praktičnemu usposabljanju gasilcev na regijski in lokalni ravni. Tudi zasavski in dolenjski bodo sestavljeni iz vadbene ploščadi 75×20 metrov, stolpa za vaje s tlorisom 7×7 metrov s pritličjem, tremi nadstropji in vadbeno ravno streho, bazena za vodo tlorisa 2×2 metra in globine 2,5 metra ter platoja za tehnično reševanje površine 8×8 metrov. Na poligonih se izvaja praktično usposabljanje gasilcev na tečajih za operativnega gasilca, višjega gasilca ter pripravljalne vaje za nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika. Prav tako se poligon uporablja za izvajanje praktičnih vaj gasilcev v obliki urjenja enot, oddelkov in skupin. Glavni poudarek je na vajah s cevmi, lestvami, v vrvni tehniki, vajah tehničnega reševanja in reševanja z višin in globin, vajah z izolirnimi dihalnimi aparati in vajah v gibanju v notranjosti objektov ter gašenje objektov.

Foto Občina Zagorje

Rudnik Trbovlje Hrastnik v Trbovljah nadaljuje sanacijo nadzemnih površin. Gre za površine, ki so prej bile v njegovi lasti, sedaj pa se v fazi likvidacijskega postopka dezinvestirajo. Sanacija posledic rudarjenja je sicer obveznost RTH v skladu s Programom zapiranja.
V sklop teh zemljišč sodi tudi predel na območju nekdanjega bajerja v naselju Ribnik, kjer trenutno potekajo dela. Ta je bil že pred več leti izpraznjen, zasut in preurejen v suhi zadrževalnik meteornih voda. Prazno makadamsko površino ob mestu nekdanjega bajerja, ki pravzaprav ni služila nobenemu konkretnemu namenu razen parkiranju avtomobilov in kot občasna deponija gradbenega materiala za potrebe gradbišča zgoraj, sedaj preurejajo.
Občina Trbovlje, ki je odkupila zemljišče, je naročila spremembo projekta. Sprva je bilo na lokaciji načrtovano običajno parkirišče, sedaj pa nastaja parkirišče tudi za avtodome. Kolikor je znano, bo prostor za dve tovrstni vozili.

»Dela se izvajajo v sklopu urejanja površine nad Savskim in III. poljem jame Trbovlje v skladu s Programom zapiranja in je v sklopu tega tudi financirano kar se RTH tiče. Ureditvena dela parkinga za avtodome se plačujejo skupaj z ostalimi deli na tem področju, ki zajemajo izdelavo platoja zgoraj, ureditev dostopnih poti in odvodnjevanja. Končna višina stroškov urejanja in sanacije celotnega območja v skladu s Programom zapiranja 2022-2023 znaša 1,5 milijonov evrov, od tega odpade na omenjeno parkirišče dobrih 70.000,« pravi tehnični vodja RTH Urban Berger.
Dela bodo verjetno zaključena v tem mesecu in bo moč opraviti tudi asfaltiranje. Komunalna ureditev lokacije zadeva Občino. Na oziroma nad nastajajočim parkiriščem za avtodome so sicer utrdili brežino in uredili dobra 2 kilometra peščenih poti, ki so obenem tudi dostopne poti za vzdrževanje odvodnjevalnih sistemov. Na samem trenutnem delovišču so odstranili tudi del drevja, brežina pa je ojačana s kamenjem.
V zvezi s samim projektom parkirišča za avtodome gre omeniti še, da eno tovrstno parkirišče v Trbovljah sicer že obstaja. Vendar gre bolj za garažiranje avtodomov v zimskih mesecih oziroma v izven sezonskem času v zaprti hali, parkirišče na Ribniku pa je, kot je sklepati, namenjeno klasičnemu parkiranju za tovrstna vozila v prometu.

Foto: ČZ

Občina Zagorje ob Savi je bila lani ena prvih, ki je pristopila k projektu spodbujanja sajenja medovitih dreves in rastlin. Projekt je začela Čebelarska zveza Slovenije, ki se je za spodbudo odločila zaradi pomembnosti ohranjanja opraševalcev, ki so ključni za ravnovesje v naravi in posledično za pridelavo hrane.
Čebelarska zveza bo tudi letos organizirala dan sajenja medovitih rastlin, ki bo tokrat potekal v soboto, 25. marca. Občina Zagorje ob Savi je zato že pozvala vrtce in šole, da tudi letos sodelujejo in v svoji okolici posadijo medovite rastline ali drevesa. Sadike sadnega drevja in medonosnih trajnic, ki jih bodo posadili, jim bo zagotovila Občina, prevzeli pa jih bodo lahko v drevesnici Ocepek in v vrtnariji Napret na Marnem.
Tudi letos Občina Zagorje ob Savi poziva k poznejši košnji zelenic, s katero omogočamo čebelam, da se lahko dlje hranijo na cvetočih poljih. Prav tako že nekaj let enoletnice na gredicah postopoma nadomešča z medonosnimi trajnicami.
Ena od aktivnosti v zvezi s spodbujanjem sajenja medovitih rastlin je tudi darilo staršem novorojenčkov, ki od lani, poleg finančnega nadomestila in simboličnega darila, dobijo tudi bon za drevo. Prevzamejo ga lahko v EkoDrevesnici Ocepek. Drevo lahko, če imajo možnost, posadijo v spomin na rojstvo otroka, s tem pa pomagajo tudi pri ohranjanju narave in zagotavljajo hrano opraševalcem.

Foto: ČZ

Se našla je ena, ki bila mu je kos, pravi stari slovenski pregovor. V Zasavju pa se jih je v soboto našlo reci in piši kar več kot 150! Žensk vseh generacij in z različnih koncev Slovenije, ki so se udeležile enega najbolj nenavadnih praznovanj dneva žena. Podale so se namreč na podzemni tek po rudniških rovih od Trbovelj do Hrastnika. Ene malce hitreje, druge malce počasneje, skupaj pa jim je uspelo, kar doslej ni še nobenemu rudarju. Prestrašile so podzemnega rudarskega škrata Perkamdelca. In to tako zelo, da jo je, ker je 150 žensk vendarle 150 žensk, raje pobrisal na plano in tam vasoval z njimi.

Baletke in cilindri
Nekatere udeleženke so tekle, druge so jamo vzele kot svojevrstno rekreativno priložnost in se skoznjo sprehodile. Med tekačicami je bila najhitrejša Lucija Arh, ki je zmagala tudi v kategoriji do 25 let. V kategoriji 26 do 50 je bila najhitrejša Matejka Ahčin, v kategoriji nad 50 pa Natalija Pristovnik. Zmagovalke so bile vse, saj so premagale jamo, ki je več kot dve stoletji veljala za moški teritorij. Za varno pot v rudniku so poskrbeli bivši rudarji in jamski reševalci Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Čeprav je pod zemljo hladno, je kar nekaj tekačic prišlo v oblačilih, izbranih posebej za podzemno pustolovščino. Najbolj so izstopale baletke in ekipa s cilindri. Čeprav njihova oblačila niso niti najmanj značilna za knapovski svet pod površjem zemlje, so se v premagovanju približno 5 kilometrske poti po rovih odlično odrezale.

Kuolm kradejo!
Ne glede na njihove oprave je vsako pred jamo v Hrastniku pričakal Perkmandelc in namazano vrtel jezik, zaradi česar so se skozi izhod prismejale prav vse udeleženke. Eni je rekel ja kje si se pa obirala? Si se še šminkala? Spet drugi ja kje pa hodiš toliko časa? Sem od lakote že skoraj okoli padel. Ošvrknil je tudi kolegici, ki sta si na podzemni poti za spomin vzeli vsaka po en majhen košček premoga. »Lej jih, kuolm kradejo!« je zaklical, ko sta skozi izhod stopili na površje. In naslednji: »Ha, te je zmatral zadnji klanc a? Sej prav, da ti neujo neumšne šle po glavi!«. Bodico je prihranil tudi za tekmovalko, ki je prisopihala po brežini tik pred izhodom. »O, si zmatrana?  Pridi, te bom rinil do izhoda«. Po dveh metrih pa se je premislil in zaklical: »O, hudiča, si pa pretežka zame!«. In trem, ki so prišla za njo: »To je pa kot bi šest huntol vlekel!«. Spodbujal je tudi, ko so metale bata škornje rikverc čez glavo v kuolmkišto. Tistim, ki jim ni šlo, je zaklical: »Če bi bila pa buča od dedca, bi pa vsakič zadela, a?«. Najbolj uspešna pri ciljanju zamišljene dedčeve buče je bila Ana Marija Jamšek.

Namesto krofov…
Najbolj vesele so bile punce s cilindri, te je še posebej obdaril. Podaril jim je namreč kondome s pojasnili in navodili za uporabo, ponudil pa tudi demonstracijo. Ni pa slutil, da ga bodo, ko bodo kondomi razdeljeni, našeškale, nato pa mu pojedle še krof. Udeleženka z Izlak, ki je prva prišla iz jame, je tega dne praznovala tudi rojstni dan. Na teku je bila prvič in podarila si ga je ob prazniku. Po preizkušnji v rudniku so puncam za praznik čestitali člani Društva copatarjev Dol pri Hrastniku, ki so izbrali tudi tri najbolj simpatične udeleženke prireditve. Predsednik Antek Pust je priznanje podelil Alenki Pipan, Janji Deutshman in Simoni Vrbnjak.

Fris za naslednje leto
Priznanja na zaključni prireditvi v mašinhausu so podelili častna pokroviteljica prireditve, predsednica sindikata KNSS – Neodvisnost Evelin Vesenjak, župan občine Hrastnik Marko Funkl in predsednica Turističnega društva Trbovlje Joži Kukovič. Na koncu je Perkmandelc izžrebal še dobitnico zanimivega bona. »Perkmandelc za buhloni podarja Darji Dogan bon, da brez gnarja pokaže svoj fris na Puncah v jami 9. marca 2024. S sabo naj privleče še eno kumaratko brez gnarja.« Za zaključek prireditve pa je nastopil Orlek Vlado Poredoš, dobitnik Ježkove nagrade za lansko leto in prejemnik naziva Zasavc leta.

Foto: ČZ in Branko Klančar

52. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG sta se ta vikend v Cerknici udeležila tudi trobentarja Glasbene šole Litija Šmartno Izak Petrač in Jaša Končar, učenca prof. Blaža Avbarja.
Za Izaka Petrača, enega najmlajših glasbenikov šole, je bilo to prvo tekmovanje, a je v kategoriji 1. a osvojil srebrno plaketo (94 točk). Ob klavirju ga je spremljal prof. Tomaž Petrač.
Jaša Končar pa je v kategoriji 1. c osvojil odlično zlato plaketo (95,67 točk). Ob klavirju ga je spremljal prof. Tilen Bajec.

Foto: GŠ Litija Šmartno