Če so se v Trbovljah vsaj zaenkrat stvari s problematiko nenormalnih položnic za toplotno ogrevanje začele malo obračati na bolje, pa ta trenutek nič kaj dobro ne kaže v sosednjem Hrastniku. V omenjeni občini je namreč vsaj do nadaljnjega bolj malo upanja ali možnosti, da bi se stvari premaknile nazaj proti normali. Tudi vladna regulacija enotne cene ogrevanja za Slovenijo ta trenutek za Hrastnik pomeni bore malo. Cena je namreč sedaj resda 98,70 evrov brez DDV za megavatno uro, vendar je še vseeno znatno višja od prejšnje 65 in še vedno visoka za Hrastnik. Zato bo nujno treba, kot je na tiskovni konferenci poudaril župan Marko Funkl, nekaj ukreniti vsaj za socialno ogrožene. Reševanje le v obliki socialnih transferjev in pomoči nikakor ni ne dovolj, ne pravilno. Četudi transfer za različne pomoči, na primer za ozimnice in podobno, lahko namensko uporabi tudi za drugačno pomoč, to niti kratkotrajna rešitev ni. Cena plina na trgu je nižja, kot cena Petrolovega plina za Hrastnik, kjer je Petrol sicer dobavitelj toplotnega ogrevanja in ima v lasti tudi sistem daljinskega ogrevanja. Problem je v Hrastniku še toliko bolj pereč, ker ne zadeva le posameznih ali nekaterih gospodinjstev in individualnih odjemalcev, ampak tudi javne zavode, društva, Občino in druge. Zanje je namreč trenutna cena za megavatno uro 291,27 evrov brez DDV. Ministrstvo za energetiko je sicer obljubilo, da bo naredilo regulacijo za vrtce, šole, zdravstvene domove, Dom starejših, upajo, da tudi društva. To je namreč nujno. Po omenjeni ceni bi denimo stroški ogrevanja v Domu starejših Hrastnik z 39.000 letno narasli 162.000 evrov, v šoli z 32.000 na 133.000, vrtcu z 12.000 na 49.000. Pri tem je potrebno opozoriti tudi, da so omenjeni objekti celo tudi energetsko sanirani. Občina Hrastnik je v lanskem letu imela težavo zaprtja proračuna, saj so stroški bili višji za kar 1,2 milijona evrov. S tem se je pojavil tudi problem in dilema, kaj in koliko znižati sredstva za javne zavode, kaj opustiti in podobno. Hrastnik sicer ni edina občina, ki se sooča s to problematiko, zato se župani Raven, Šentilja, Ribnice, Metlike in Hrastnika povezujejo.
Na tiskovnim konferenci so problematiko predstavili tudi pomočnica direktorja CSD, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem ter predsednik hrastniške Rudarske godbe. Na CSD beležijo opazen porast materialne ogroženosti, v lanskem in letošnjem letu predvsem zaradi ogrevanja. V občini je prevladujoča starejša populacija, ki težko plačuje visoke stroške. Lani so izdali za 75.300 evrov izrednih socialnih pomoči, večino za ogrevanje. Vse večja stiska je tudi pri zaposlenih, saj imajo mnogi nizke dohodke, marsikdo le zajamčenega. Na Centru tudi nimajo še navodil o sistemskih rešitvah glede povečanja cen za ogrevanje, država prav tako ni dala normativov za socialne pomoči. S težavami se otepajo tudi na JZ za kulturo, šport, mladino in turizem. Pokrivajo vse športne objekte in površine v občini, njihovi letni stroški so višji za kar 140 tisočakov. Kot poudarjajo, tega le z zapiranjem radiatorjev ni moč reševati. Problem nastaja tudi pri notranjem bazenu. V edinem tovrstnem objektu v regiji plavajo otroci iz 5 občin, lansko leto so prodali 7.316 vstopnic, ogrevalni stroški so z 42 tisočakov narastli na 98. Na letni ravni bodo skupni stroški ogrevanja športnih in kulturnih objektov narasli s 85.000 na 220.000 evrov, od tega bo samo cena ogrevanja bazena znašala 100.000 evrov, zdaj znaša 40.000. Hrastnik je v ceno ogrevanja prisiljen, ker so vezani pogodbeno in po viru. Če ne bodo zmogli, bodo bazen preprosto prisiljeni zapreti. Nič kaj rožnato zaenkrat ne kaže tudi manjšim podjetnikom. V Hrastniku naj bi bilo 266 samostojnih podjetnikov in nekaj manj kot polovica gospodarskih družb. Ob takšnih nenormalno visokih stroških bodo številni najverjetneje primorani zapreti dejavnost, kar pa za seboj potegne vrsto drugih, dodatnih problemov in stroškov. Velik problem in nelogičnost je tudi, da tudi v primeru, da pride do opaznega znižanja cen ogrevanja za gospodinjstva, to ne bo veljalo za gospodarstvo, javne zavode in nekatera društva. Nekatera plačujejo ceno za poslovni odjem in bodo ogrevanje morala plačevati po ceni 291 evrov na megavatno uro + DDV, kar lahko ogrozi njihov obstoj. Med njimi sta tudi Rdeči križ in Prostovoljno gasilsko društvo. Po mnenju župana gre v občini Hrastnik za nesorazmerno obremenitev glede na druge občine, stvar države pa je, da tovrstne obremenitve regulira, da ne prihaja do tako enormnih razlik. Zasavje je namreč med demografsko in socialno najbolj obremenjenimi regijami, kar pomeni, da ima posledično manjši investicijski potencial. Če ne bo na kratek rok rešitve za cene za javne zavode, bodo odpuščanja, opustitve določenih programov,. Za naprej pa nihče ne upa niti pomisliti. Na dolgi rok so rešitve na sploh vprašljive. Petrol kot monopolist ima celoten cevovod do vseh objektov v Hrastniku. Za občane kratkoročno, razen če bi imeli zelo veliko investicijo izgradnje novega toplotnega sistema, ne vidijo rešitve. Iščejo rešitev za Dol, ki trenutno ni na daljinskem ogrevanju Petrola, da bi postavili daljinsko ogrevanje z lesno biomaso. V novo, drugo in drugačno ogrevalno opcijo pa je trenutno tako rekoč nemogoče. Varianta je morda le, kaj se bo lahko financiralo na zelenih projektih za razvoj regij. V Hrastniku je sicer na bazenu potencial za sončno elektrarno. Ker pa imajo dolgoročno koncesijsko pogodbo s Petrolom, to onemogoča odklop z daljinskega ogrevanja.

Foto: ČZ