Pred sedežem trboveljskega komunalnega podjetja se je včeraj zbralo več deset občanov na protestnem shodu zaradi vrtoglavih položnic za toplotno ogrevanje in toplo vodo. Te so namreč dobesedno poletele v nebo. Za primerjavo, cena kilovatne ure za december je v Trbovljah znašala 202 evra brez DDV, kar je po očitkih protestnikov enkrat ali še več kot denimo v Ljubljani in med najvišjimi v Sloveniji, trenutno menda celo najvišja. Udeleženci shoda so dobili decembrske položnice med 250 pa vse do 500 ali celo še več evrov. Od Komunale Trbovlje so zahtevali pojasnilo, od kod tako visoke položnice, za katere se sicer obeta, da bodo do konca zime še bistveno višje in kako naj to sploh plačajo. Direktor Igor Glušič je poskušal odgovoriti na zastavljena vprašanja in obtožbe, vendar po mnenju protestnikov ni podal nobenega konkretnega odgovora, niti povedal nobene rešitve in je breme napačnega postopanja prejšnjega vodstva Komunale in prejšnje županje sedaj neupravičeno in nedopustno še naprej na plečih občanov. Med drugim je direktor sicer napovedal, da se bo cena megavatne ure za januar znižala na 173 evrov, vendar udeležencev shoda ni prepričal. Razen sedanjega direktorja na shodu ni bilo nikogar iz prejšnjega vodstva Komunale, ne prejšnje županje, ne nadzornikov in ne občinskih svetnikov, ki so po mnenju občanov glavni krivci za situacijo in ki bi morali odgovarjati.

Rešitev problematike tudi z državo
Komunala Trbovlje je danes sklicala tiskovno konferenco in predstavila rešitve za perečo problematiko. Ceno toplotne energije, ki je znašala 201 megavat brez DDV, so v novembru znižali na 185, brez DDV. Z januarjem cena znaša 159 megavatov brez DDV. Med nadaljnjimi ukrepi za znižanje enormnih cen ogrevanja je 15 % popust na variabilni del ogrevanja za gospodinjstva, priključena na trboveljsko daljinsko ogrevanje. To bo veljalo za vse plačnike, torej za plačevanje sproti ali po sistemu akontativnega plačevanja. Popust bo upoštevan že za mesec januar. Naslednji ukrep bo pocenitev ogrevanja. Za mesec februar tako načrtujejo spust cene na 129 megavatov brez DDV. Komunala občanom nudi tudi možnost obročnega odplačevanja položnic na 10 obrokov, prav tako pa priporoča koriščenje pomoči pri plačilu ogrevanja. Direktor Komunale se je danes, pred tiskovno konferenco, v Ljubljani sestal tudi z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom. Po direktorjevih besedah je bil sestanek, na katerem so bili tudi nekateri drugi župani, uspešen in prve poteze naj bi se realizirale že v kratkem, ko bodo tudi že vidne na položnicah. Tudi stanje na samem podjetju, ki je nekaj časa bilo napeto in negotovo, je po direktorjevih navedbah sedaj spet stabilno. Odpuščanj ne bo, prav tako imajo zaposleni redne plače.

Foto: ČZ

V Zasavju se je z zapiranjem rudnikov in dokončnim poslavljanjem rudarske panoge, ki je imela poltretje stoletje pomembno in močno tradicijo, porodila tudi ideja in nuja, da je potrebno regiji posledično pomagati s strani države. Omenjena industrija je namreč bila nadvse pomembna za nekdanjo skupno državo, v revirjih pa so po stoletja dolgem rudarstvu ostale posledice tako v okolju, kot z ukinjanjem delovnih mest in podobno. V sanacijo, prestrukturiranje in nove oblike prihodnosti so se vključili tudi na Regionalni razvojni agenciji Zasavje. Med drugim so vzpostavili Center za pravični prehod Zasavja, ki svoj zagon v praksi dobiva prav v začetku letošnjega leta. Na agenciji so se pred tremi leti priključili evropski pobudi za pravični prehod evropskih regij. Skupaj z državo, evropsko komisijo in lokalnimi deležniki so analizirali potrebe zasavske regije za prestrukturiranje in določili specifične cilje, ki bodo financirani iz sklada, kar vse je zajeto v območnem načrtu. Ta je sedaj v izvedbeni fazi, letos bodo prvi razpisi.

»Evropska unija si je zadala cilj, da bo v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom vzpostavila klimatsko nevtralno gospodarstvo, ki med drugim vključuje tudi postopno opustitev uporabe premoga za pridobivanje energije. Projekt kot tak bo predvidoma deloval do leta 2030. Center za pravični prehod se bo v celoti financiral iz naslova tehnične pomoči Sklada za pravični prehod. Regionalna razvojna agencija Zasavje je poleg 74,5 milijonov evrov predvidenih sredstev iz omenjenega sklada uspela pridobiti še dodatna evropska sredstva za tehnično podporo SPP. Center za pravični prehod Zasavja bo javnost obveščal o celotnem procesu prehoda, nudil bo podporo potencialnim investitorjem pri izdelavi projektne dokumentacije in podobno. RRA Zasavje je sicer eden izmed ključnih deležnikov v procesu pravičnega prehoda Slovenije. Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 in Območni načrt za pravični prehod Zasavja sta dobro izhodišče za pripravo razpisov za črpanje 3,2 milijarde evropskih sredstev, namenjenih za Slovenijo,« pravi Martin Šikovc, vodja oddelka za pravični prehod in projektov RRA.

Foto: ČZ