V zvezi z gradnjo kolesarske poti Zagorje – Orehovica se v javnosti, sploh v predvolilnem času, pojavlja veliko zlonamernih informacij. Med drugim, da zaradi kolesarske poti ne bo mogoče hoditi peš za Domom starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah in proti stanovanjskim blokom.
Zato je Občina Zagorje ob Savi stanovalcem na Izlakah poslala uradno sporočilo, s katerim zanika manipulacije z javnostjo in uradno pojasnjuje: »Ob gradnji kolesarske poti Zagorje–Orehovica se v javnosti pojavlja veliko neresničnih informacij. Ena izmed teh je, da po izgradnji kolesarske poti ne bo več mogoče hoditi peš za Domom starejših občanov Polde Eberl – Jamski in do bližnjega večstanovanjskega objekta, kar je laž. Tudi ko bo kolesarska steza zgrajena in kategorizirana za te namene, bo mogoče uporabiti te površine za pešce in pod določenimi pogoji za servisne dostope, intervencijo itn., kot to določajo veljavni predpisi. Za primer souporabe kolesarja in pešca je navedeno, da to lahko koristi pešec, če v neposredni bližini ne potekajo ločene površine za pešca. Tak primer je tudi potek kolesarske poti od priključka proti Gladežu, po desnem bregu potoka Orehovica, do odcepa prek nove brvi do parkirišča pri KS Izlake in naprej v smeri proti družbi Eti, do stičišča kolesarske poti s hodnikom za pešce nasproti objekta Spin. Seveda pa vas že zdaj prosimo, da kolesarsko pot, ko bo zgrajena, kolesarji in pešci uporabljate ob upoštevanju lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu. Za vsa vprašanja, ki jih imate v povezavi z gradnjo kolesarske poti, nas lahko pokličete tudi na sedež Občine Zagorje ob Savi – 03 56 55 727 ali pišete na elektronski naslov: pr@zagorje.si.«
Občina Zagorje in Direkcija RS za infrastrukturo Bojan Tičar sta podpisala pogodbo za rekonstrukcijo ceste skozi Kisovec. Vrednost naložbe je 3.539.069,66 evrov z DDV. »To je še en velik dan za našo občino, saj so bila pogajanja za rekonstrukcijo ceste v Kisovcu dolga in naporna, a nam je uspelo. Iskreno se zahvaljujem Vladi RS in Ministrstvu za infrastrukturo za sodelovanje,« je bil po podpisu pogodbe z Ministrstvom za infrastrukturo RS in Direkcijo RS za infrastrukturo zadovoljen župan.
Gre za rekonstrukcijo regionalne ceste skozi naselje, ki bo vključevala gradnjo treh krožišč, dodatne hodnike za pešce, pet prehodov za pešce preko regionalne ceste, štiri urejena avtobusna postajališča, obnovljeno javno razsvetljavo ter novo odvodnjavanje padavinskih voda z voziščnih površin. Na celotnem odseku bo zamenjan nosilni tampon in obnovljena celotna asfaltna površina z novim asfaltom.
Zagorska galerija Medija je odslej na drugem naslovu. Nove prostore so uredili v Vili Medea. Občina Zagorje ob Savi je v pritličju stavbe uredila sodoben razstavni prostor z ustrezno razsvetljavo in panoji, ki so poleg velikosti glavne prednosti pridobitve. »Sedaj lahko dajemo na ogled tudi slike velikih formatov, kar v prejšnji galeriji ni bilo mogoče. Prav tako je ena od prednosti v tem, da je razstavišče sedaj v enem prostoru. Gre za nadstandardno galerijo v slovenskem merilu,« pravi kustos Milan Razboršek.
Prva razstava, ki je v novih prostorih na ogled do februarja prihodnje leto, so dela Prešernovih nagrajencev, udeležencev Slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Sicer pa bodo v Galeriji Medija tudi v prihodnje pripravili okoli 7 razstav na leto. Za kulturni program so na odprtju poskrbeli učenci Glasbene šole Zagorje.
V protokolarnem objektu Weinbergerjeva hiša, s katero upravlja KC Delavski dom Zagorje, še vedno ostajajo poročna dvorana, spominska soba Ladka Korošca in muzej NOB.
V sklopu gradnje kolesarske steze Zagorje-Orehovica so se groba asfalterska dela na območju pri OLEI v KS Rudnik-Toplice zaključila, izvajalci del pa nadaljujejo dela v krožišču nad Osnovno šolo Toneta Okrogarja. Čakanje na avtobus bo zato sedaj mogoče na novem avtobusnem postajališču pri Toplicah.
V teh dneh bo asfaltiran tudi del kolesarske steze pri Medijskih toplicah na Izlakah. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Trboveljski otroci, ki so čas med pravkar minulimi počitnicami preživljali v Društvu prijateljev mladine Trbovlje, so dneve brez šole zaključili po kuharsko. Na zadnji dan so pod njihovimi rokami ob pomoči prostovoljcev namreč v prostorih društva nastajale sladke dobrote. Otroci starosti od 5. leta do konca osnovne šole so pripravljali sladkorno peno, kokice, zdrave čokoladne lizike in sadne sendviče. Posamezne skupine so dobile osnovno sadje in se pomenile, kaj bodo pripravljale. Večina dela je namreč pripadla prav njim, prostovoljci društva so jim pri tem le pomagali. »Otroci večino delajo sami, ob nadzoru prostovoljcev za vsako stvar. Je pa vodilo, da poskusijo vsako stvar sami, poanta je, da se naučijo česa novega. Tudi izziv je tako zanje večji, prav tako veselje ob končnem izdelku,« pravi sekretarka društva Lavra Izgoršek.Ko so pripravili vse sladice, je sledilo še pokušanje in ocenjevanje.
Kuharske delavnice imajo na društvu sicer pogosto, saj jih imajo otroci radi. Tokratnih 17 udeležencev je bilo po spolih približno razpolovljeno. »Na takšnih delavnicah so vedno in dekleta in fantje in ne opažamo, da bi po spolu kdo prednjačil ali zaostajal,« doda Izgorškova. Za vesele in poučne dejavnosti so potrebni tudi odrasli prostovoljci, ki v času aktivnosti na društvu tudi odgovarjajo za dogajanje. Na delavnici sladic je bilo 5 prostovoljcev in Izgorškova. »Držimo se, da je na 10 otrok v starosti nad 8 let 1 prostovoljec, za mlajše pa na enega 5 ali 6 otrok. Sploh, če so delavnice in aktivnosti zunaj je boljše, da je prostovoljcev več,«.
Ne samo počitniške dejavnosti Med tokratnimi počitniškimi dnevi je po oceni društva morda največ veselja bilo na izletu. »To je verjetno logično in pričakovano. Na izlete se nekako praviloma podajamo izven Zasavja. Gremo z avtobusom, skupinsko, od doma, nekam drugam. Za izlete sicer vedno iščemo različne variante. Da ne gre samo za izlet kot izlet, ampak tudi ogled česa, da se otroci ne le zabavajo, ampak spoznajo in naučijo tudi kaj novega, da odnesejo z izleta še nekaj več,«.
Na jesenskih delavnicah, kot so bile med sedanjimi kratkimi počitnicami, je zaradi praznikov udeležba praviloma sicer nižja od denimo poletnih, je pa odziv otrok in staršev lep. Na društvu poleg klasičnih štiriurnih počitniških dejavnosti in varstva otrok že nekaj časa omogočajo tudi klasično počitniško varstvo. Zadnjih nekaj let je dosti povpraševanja, saj starši potrebujejo varstvo za otroke ne le od 9. do 13. ure v času večine služb, ampak tudi prej in kasneje. »Starši otroka lahko pripeljejo že ob 7. uri ali še prej oziroma ko potrebujejo. Ko se počitniške dejavnosti zaključijo, otroci lahko ostanejo do na primer 15. ure oziroma ko starši zaključijo službe. Počitniškega varstva je poleti denimo zelo veliko, se pa izvaja vse leto v času počitnic. Poleti pogosto otroci pridejo že ob pol sedmih zjutraj, odidejo pa ob pol štirih ali še kasneje,« še pove Izgorškova.
V zgodnjih jutranjih urah je zagorelo na improviziranem parkirišču pri trboveljskem AMD, nad vrtcem Ciciban in nakupovalnim centrom Lidl. Vzrok požara je po dosedanjih, še neuradnih ugotovitvah, kombi, ki je bil parkiran ob objektu AMD in v katerem je zagorelo. Vozilo je sicer pogorelo. Požar se je s kombija razširil na sosednje vozilo in na objekt AMD. Gasilci so uspeli pogasiti požar in preprečili, da bi se še razširil. Lokacija je v strnjenem naselju in na nasprotni strani ceste stanovanjske hiše, prav tako se objekta držijo druge delavnice in skladišča. Kljub preprečitvi razširitve požara in pogasitvi je škode kar precej. Po prvih, grobih ocenah, za več tisoč evrov. Na objektu AMD je pogorela streha in del nekaterih prostorov ter stvari na dvorišču, prav tako naj bi bila uničena učilnica. Vzrok požara še ni znan, sumijo pa, da je šlo za podtaknjenega. Na kraju dogodka so poleg gasilcev iz Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje mesto bili tudi gasilci iz društev Čeče, Klek in Dobovec. Skupno je po dobljenih podatkih požar gasilo 38 gasilcev. Požar se k sreči ni razširil na druge okoliške stavbe, delavnice in vrtec, ki je spodaj, pod AMD.
Poškodovan ni bil nihče, prizorišče je zavarovala policija, ogled so opravili tudi kriminalisti. Gasilci PGD Trbovlje mesto so sicer ravno pred nekaj dnevi na lokaciji skoraj pod mestom požara imeli tudi zelo obiskan dan odprtih vrat, na katerem so poleg številnih obiskovalcev bili tudi gasilski kolegi iz društev z drugih koncev Slovenije. Včeraj se je sicer za področje celotne Slovenije zgodila še ena velika nevšečnost, izpadel je telefonski sistem Centra za obveščanje in številka 112 ni bila dosegljiva. Občani, ki so klicali Center zaradi požara pri AMD, so se zaradi izpada obrnili na številko 113 in je akcija stekla.
Tudi v Zagorju vse več pomembnosti namenjajo zdravju, tudi preventivi. Že tradicionalna prireditev Zasavje za zdravje, denimo, je letos potekala že enajstič. V praksi se je udejstvujejo tudi srednješolci. Dijaki 4. letnika Srednje šole Zagorje, program zdravstvena nega, so jo organizirali skupaj z učitelji. Na stojnicah so brezplačno merili tlak in krvni sladkor. »Paciente« so informirali o normalnih vrednostih ter jih poučili o posledicah previsokih ali prenizkih vrednosti, jim svetovali kako poskrbeti za vrednosti v mejah normale in podobno. Verjetno najbolj nazoren prikaz je bil velik napihljiv model črevesja, po katerem so obiskovalce popeljali dijaki in predstavniki programa SVIT za zgodnje odkrivanje in preprečevanje raka črevesja. Sodelovalo je tudi Onkološko društvo. Članice so predstavile program za preprečevanje raka dojk DORA. S pomočjo anatomskih modelov je skupina dijakov vabila k pridobivanju znanja o zgradbi in delovanju našega telesa. Podrobneje so predstavili organe trebušne in prsne votline ter čutila.
Zelo aktivna je bila tudi skupina, ki je pripravila različne športne dejavnosti, za obiskovalce različnih starostnih skupin. Poleg ogrevanja in skupinskih vadb so izvedli tudi tekmovanja v različnih športnih disciplinah. Skupina dijakov programa zdravstvena nega, ki jih posebno zanima zdrava prehrana, je za obiskovalce pripravila priporočljiva živila za bolnike s previsokim krvnim tlakom, krvnim sladkorjem in povišanim holesterolom, ter obiskovalcem svetovala o zdravi prehrani. Dijakinje so obiskovalcem prikazale tudi pravilne načine ravnanja z dojenčki, pomoč v primeru dušenja in drugo. Na prireditvi so predstavili tudi mednarodni program MEPI, v katerem dijaki uspešno sodelujejo že vrsto let. Skupina dijakov za prvo pomoč je skupaj z gasilci iz Trbovelj prikazala zelo atraktivno akcijo reševanja in nudenja prve pomoči utopljencu. Na prireditvi so pripravili tudi voden ogled dijakov 3. letnika zdravstvene nege, ki se tako že pripravljajo na naslednje šolsko leto, ko bodo prireditev sami izvajali. Na delavnicah so obiskovalci iz osnovnih šol, vrtca, pa tudi naključni obiskovalci pokazali veliko aktivnosti in se z veseljem vključevali.
Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje mesto je tudi letos pripravilo že tradicionalni dan odprtih vrat. Ker je zanimanje občanov za delo, ki ga opravljajo na društvu, vsako leto večje in ker se želijo predstaviti v največjem možnem obsegu, so letos spremenili lokacijo dogodka. Doslej so dneve odprtih vrat obiskovalci lahko obiskali na lokaciji pri sedežu društva, tokrat pa se je dogajanje odvijalo na parkirišču pred Pilonom v Trbovljah. Gasilci so predstavili opremo ter načine posredovanja v primerih požarov in nesreč. Na prizorišču je bilo več in različnih gasilskih vozil, ki si jih je bilo moč ogledati od zunaj in znotraj ter tudi sesti vanje, stojnice in drugo. »Največ zanimanja je za dvig z avtolestvijo, saj se obiskovalci na njej lahko dvignejo kar 32 metrov visoko, razrez avtomobilov v simulirani prometni nesreči s prevrnitvijo avtomobila na bok in prikaz reševanja, prve pomoči in drugo in za reševanje ponesrečenca iz potoka z vrvno tehniko,« je povedal na prireditvi tajnik društva Urban Krevl.
Pripravili so tudi otroški vadbeni poligon, prikaz gašenja začetnih požarov na simulatorju za odrasle in najmlajše, prikaz sprožitve zračnih blazin v prometni nesreči ter delavnico temeljnih postopkov oživljanja in zaustavljanja krvavitev. Gasilci so nudili tudi čisto pravo prvo pomoč starejšemu občanu, ki ga je obšla slabost, nato pa so obvestili tudi reševalno zdravniško pomoč. Na ogled in za spoznavanje so postavili tudi opremo za reševanje na in iz vode, opremo za gašenje požarov, za reševanje z višin in globin ter opremo za posredovanje na prometnih nesrečah. Na delavnici prve pomoči, ki se je izvajala v okviru projekta Skupaj za varni jutri, pa so se lahko preizkusili v temeljnih postopkih oživljanja, zaustavljanju krvavitev in skozi prakso spoznali opremo za nudenje prve pomoči, ki jo uporabljajo gasilci.
Na dnevu odprtih vrat so prvič doslej v Sloveniji pripravili tudi srečanje Volvo gasilskih vozil prostovoljnih gasilskih društev Braslovče, Kamence, Radmirje in Ljubljana – Šentvid. Z vozili so se zapeljali tudi po Trbovljah in si ogledali tudi Zasavski muzej ter Virtualni muzej rudarstva 4. dritl v Delavskem domu.
Na Dolu pri Hrastniku imata občanka in Občina Hrastnik spor precej nevsakdanje narave. Občanka zatrjuje, da ji je bil ukraden most. In ukradla naj bi ga Občina. Sporu zaenkrat ni videti konca. za začetek si niso enotni niti, kdaj točno je prišlo do začetka spora. Občina pravi, da so most odstranili leta 2019, krajanka pa, da letos spomladi. Most v naselju Grča na Dolu pri Hrastniku je po navedbah Blažene Kandolf pod njihovo hišo stal več desetletij, sama se ga spomni še kot deklica. »Uporabljali so ga krajani naselja in tudi drugi kot pešpot za v trgovino in po drugih opravkih, obenem pa bil tudi bližnjica. To je bil železni most z ograjo in hrastovimi plohi za hojo, nazadnje širok približno 1,2 metra in dolg 6 metrov. Most je bil moja in sosedova lastnina, sosed ga je namreč postavil skupaj z mojim očimom,« opisuje. Lepega dne pa je most izginil, kar Kandolfova pojasnjuje: »Dobesedno in čez noč. O tem sem se obrnila na Občino, na župana Marka Funkla in ta mi je priznal, da je most odstranila Občina. Nihče me ni nič vprašal o dovoljenju, nič obvestil, nič pojasnil,«. Od takrat dalje so namreč brez mostu in peš bližnjice na drugo stran naselja. Tja je odtlej moč peš ali z avtom le naokoli, po cesti, kar pa pomeni ovinek in daljšo pot, več časa in drugo. Most je dala Kandolfova tudi oceniti, po njenih navedbah je po mnenju sodnega izvedenca iz Ljubljane bil vreden 5000 evrov. Cenilčevo mnenje je preposlala tudi na Občino. Tja tudi pošilja elektronske dopise, a pravi, da ni dobila nobenega odgovora. »Želim odgovor in pojasnilo. Ne more se početi kar se komu zljubi in kar tako. Želim, da se mi povrne denar, saj je most bil naš in glede na naravo zadeve gre za krajo,«. Kot drugo opcijo poziva, da se na mestu, kjer je bil, postavi novega. »Most naj bi bil sicer predviden drugje. Zdaj sem slišala da ga tam ne bo, ker kmet, ki je lastnik zemljišča, ne dovoli,« doda.
Za plačilo ni podlage Drugače pa pravijo na Občini Hrastnik. Na seji KS Dol je občan opozoril na brv, ki je povezovala pokopališče z naseljem. Zaradi dotrajanosti in nesorazmernosti uporabe je predstavljala nevarnost za pešce, zato je bila na predlog krajanov odstranjena. »Brv je bila zgrajena privatno, brez ustreznih soglasij in dovoljenj ter je vodila na zasebno zemljišče. Lastnik slednjega je večkrat poklical na občino z željo po odstranitvi,« pojasnjujejo svojo plat zgodbe. S strani krajanov Grče so prejeli prošnjo o postavitvi nove brvi. A očitno ni tako lahko. »Nove istovrstne brvi se skladno z veljavno zakonodajo s področja voda brez soglasja Direkcije Republike Slovenije za vode ne sme zgraditi oziroma bi v tem primeru šlo za nelegalno gradnjo,« pojasnjujejo. To pa je začetek zapleta, ki se nadaljuje. »Gospa Kandolf je na nas naslovila zahtevo za odškodnino za brv, a kljub pozivu do danes nismo prejeli zakonsko ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi lahko zahtevek obravnavali. Zatrjevala je tudi, da jo je za zastopanje v zvezi z odškodnino pooblastila tudi druga oseba, zato je bila pozvana k predložitvi kakršnega koli dokazila za to, a ga do danes ni predložila,«.
Vsak pri svojem Občina zanika tudi, da ne odgovarja na dopise Kandolfove. »Na njen elektronski dopis smo odgovorili in jo pozvali k posredovanju potrebnih podatkov in dokazil. Osebno smo jo povabili tudi na sestanek, na katerem je bilo z naše strani pojasnjeno, katere podatke in dokumente občina potrebuje za nadaljnjo obravnavo zadeve. Žal gospa vztraja, da ji mora občina odškodnino izplačati zgolj na podlagi njenih besed. Ker do današnjega dne potrebnih dokazil ni predložila, zahtevka nismo mogli obravnavati. Občina je namreč vezana na zakonodajo, kar pomeni, da mora vse vloge obravnavati skladno z njo. Pavšalne trditve žal niso pravna podlaga za izplačilo odškodnine, zato bi kakršno koli drugačno ravnanje občine bilo v nasprotju z zakonom,« še zaključijo. Vsaka stran vztraja pri svojem. Tudi Kandolfova namreč je še naprej stališča, da je most bil z ograjo, močne in varne konstrukcije in glede na vse, kar se je zgodilo, nezakonito odstranjen in ukraden. V primeru, da ne bodo našli skupnega jezika in rešili zadeve, napoveduje sodno pot.
Sredi Zagorja je novo podobo in življenje dobila verjetno najznamenitejša hiša v občini. Doslej znana kot Kolenčevina uradno velja za najstarejšo zagorsko hišo. Na zunaj sicer razen novih oken ni videti bistveno drugačna kot prej, prenovljena pa je v notranjosti. Ta je spremenjena za potrebe modernega časa in bivanja, dobila je tudi novo opremo. Hiša kljub častitljivi starosti namreč ne bo muzejska, niti namenjena ogledom, ampak dom štiričlanski družini. Na pročelju nosi letnico 1710, za drugi del stavbe pa ocenjujejo, da je še starejši za 100 do 150 let. Zaradi štiristoletne zgodovine in ljudi, ki so živeli v njej, hiša obiskovalcu vzbudi tudi občutek skrivnostnosti. Kakšnih duhov ali prikazni sicer ne omenjajo, je pa v preteklosti kar nekaj zanimivosti. Hiša ima dva vhoda, z glavne ceste peš in zadaj z dostopom za avto. Grajena je v dveh etapah in pod spomeniškim varstvom. »Hiša je bila v preteklosti dom nekdanjega zagorskega župana Kolenca, še prej denimo tudi sedež francoske policije v času francoske revolucije. V kleti so bili tudi zapori s samicami,« pravi nekaj o zgodovini stavbe njen sedanji, novi lastnik Iztok Živko.
Čim več pridiha preteklosti Kaj ga je sploh napeljalo, da se je odločil za nakup in svoj dom v njej? »Da bi nekega dne prišel v to hišo so bile moje sanje že kakšnih 10 let. Vsakič, ko sem se peljal mimo, sem si misli tale hiša me pa kliče, prav slišal sem poziv. Potem pa je prišla priložnost, ko je kolegica, lastnica Marjana Rus, objavila oglas o prodaji in sva se z ženo lani novembra odločila za nakup,« pove. Nato pa se je bilo treba lotiti same prenove in ureditve hiše. »Čez zimo smo razmišljali in bili polni idej kako in na kakšen način, vedno pa je bilo vodilo, da hiša čim bolj ostane v starem duhu. Da tega obdrži tudi z zidovi, vrati, okni, s parketom. Ne gre pa vedno tako, kajti starost 310 let novejšega dela, starejši del hiše pa je še 150 let starejši, včasih zahteva določene spremembe, za katere pa so potrebni zelo dobri mojstri. Po vseh projektih in odločitvah, kje bomo odprli, kje zaprli prostore, kako glede talnega gretja, kje obdržati radiatorje, ki so bili že prej,… smo nekje v februarju letos začeli z adaptacijo. Najprej zgornje nadstropje, kjer smo pustili nekaj vrat in podbojev starinskih. Ponekod je višina vrat znižana zaradi talnega gretja. Stopnice so ostale iste. V spodnjem delu pa je osrednji prostor, ki je nekoč bil županova sprejemna soba, dobil pridih z mojim sodelavcem, ki je prebelil celotno hišo in imel ogromno idej, med drugim zlato barvo in črne stebre. V sosednjem prostoru so bile odkrite stropne freske. Po mnenju poznavalca te sicer nimajo nekega posebnega pomena, smo jih pa vseeno pustili, saj tudi one dajejo ta stari pridih. Tudi s pohištvom smo poskusili dati pridih starega, prav tako smo pustili stare peči, ki sicer niso v funkciji, služijo pa okrasu prostora in za duh prostora,« opisuje.
Zgodovina tudi zunaj Pri prenovi se seveda sodobnosti, ki jo narekujeta moderni čas in vsakdan, ni bilo moč povsem izogniti. Fasade niso obnavljali ali menjali, ker je hiša grajena iz debelih, dvojnih zidov in kamna, kakršnega so za zidavo uporabljali nekoč. Poleg tega bi bilo v tem primeru treba za nekaj časa vsaj delno zapreti tudi cesto tik pod hišo, ki pa je glavna skozi Zagorje in tudi ovinkasta na tem delu, kar pa bi bilo težko izvedljivo. V kletnih prostorih bodo uredili prostor za hobije, vinsko klet, delavnico in podobno. V pritličju so kuhinja, dnevni prostori, jedilnica, shramba in še nekaj prostorov, ki še niso urejeni, v zgornjem nadstropju pa so sobe, kopalnica, garderoba in drugo. V zgornje nadstropje vodi tudi zanimivo leseno odprto stopnišče. Tudi okoli hiše je še nekaj stvari, ki pričajo o njeni zgodovini. Za hišo, denimo, še vedno raste tisa, ki jo je posadil eden prejšnjih stanovalcev, vrtnar Maks Intihar pred njegovim odhodom v Ameriko. Kot eno od zanimivosti hiše iz preteklosti omenjajo tudi Ivana Cankarja. Po ustnem izročilu se je ta na kratko ustavil v njej leta 1906, ko je v Zagorje prišel na shod v gostilno Medved, ki še vedno stoji nasproti hiše. Hiša zanimivo tudi nikoli ni bila poškodovana, vsaj iz ohranjene dokumentacije in ustnega izročila tega ni razbrati. Je pa na primer ob koncu druge svetovne vojne do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Predvsem pomoči sosedov in krajanov se je bilo zahvaliti, da so z omejitvijo in pogasitvijo požara preprečili njegovo razširitev na hišo in je tudi po njihovi zaslugi hiša danes najstarejša v Zagorju.
