V sklopu aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom Živi zdravo, potuj trajnostno, je na pobudo Zavoda Sopotniki prostovoljec za en dan postal tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Župan se je zjutraj odpeljal v Strahovlje, kjer ga je čakala gospa Marija Rokavec in jo odpeljal v Zdravstveni dom. Ker je gospa Rokavec nekdanja soseda Primoža Rogliča, župan pa njegov strasten navijač, sta se med vožnjo seveda pogovarjala o Primožu in njegovih uspehih. Med drugim je povedala tudi, da je počaščena, ker je ponjo danes prišel prav župan, obenem pa je pohvalila storitev brezplačnih prevozov, saj meni, da je to nekaj, kar starejši občani v Zagorju res potrebujejo. Tudi župan je izrazil veselje nad dejstvom, da je storitev zaživela. »Zavedam se, da je potrebno poskrbeti za naše starostnike. V Zagorju cenimo vaše delo in zapuščino starejših, ki ste jo dali mlajšim generacijam. Velik del tega, kar danes imamo, je namreč prav vaša zasluga,« je ob tem dejal.
Od maja dalje, odkar v Zagorju poteka projekt brezplačnih prevozov za starejše občane, ki ga ob podpori Občine Zagorje in koordinaciji Rdečega križa Zagorje izvaja Zavod Sopotniki, je okoli 15 prostovoljcev opravilo 185 prevozov, prevozilo 4340 kilometrov in zabeležilo 374 ur prostovoljnega dela. Kar 42 odstotkov uporabnikov Sopotnikov pokliče prostovoljce za prevoz do zdravnika, nekaj več kot 34 odstotkov jih odpeljejo po opravkih, skoraj 18 odstotkov voženj pa opravijo od doma uporabnikov do pokopališča.
V sklopu modernizacije mestnih ulic v Zagorju trenutno teče 3. faza prenove Ulice talcev od Gasilske ceste do Ulice talcev 1, ki bo predvidoma zaključena do sredine oktobra. Med drugim bodo odpravili tudi arhitektonsko oviro pri zagorski lekarni. Med Srednjo šolo Zagorje in sedežem Društva upokojencev Zagorje bodo odstranili stopnice, ki predstavljajo oviro za invalide in zgradili klančino, ki bo starejšim in invalidom omogočala lažji dostop.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so pričeli z največjo naložbo v odrsko tehniko v več kot šest desetletij dolgi zgodovini ustanove. Obnova je nujno potrebna zaradi zastarelosti in dotrajanosti. Občina Zagorje je bila uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje vlaganj v občinsko javno kulturno infrastrukturo in pridobila 80 odstotkov upravičenih sredstev. V sklopu naložbe bodo popolnoma obnovili odrsko tehniko, odrsko galerijo in mostove, portalno odprtino, elektromotorne scenske in lučne vlake ter vse zavese in zastor. Investicija, ki bo predvidoma zaključena do konca oktobra, je vredna 720.625,73 evrov z vključenim DDV, v višini 469.197,20 evrov jo bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS, preostali del pa bosta iz lastnih sredstev zagotovila Občina Zagorje in KC Delavski dom.
V parku pri trboveljski občinski upravi so se te dni začela dela. Okoli Haukove hiše sekajo drevje in čistijo okolico. Že nekaj časa prazna hiša je namreč predvidena za rušenje, na njenem mestu pa bo zgrajena nova večstanovanjska stavba z 22 stanovanji ter s poslovnimi in skupnimi prostori, ki bo poimenovana vila Park.
Investitor projekta je trboveljski Rudis. Pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje, dokončuje se dokumentacija za gradnjo. Do konca septembra načrtujejo še izvedbo gradbenih in zemeljskih del do kote 0.00. Ob ugodnih zimskih razmerah računajo na izgradnjo in pripravo stanovanj za prodajo do konca prihodnjega leta. Po sedanjih načrtih naj bi vsa stanovanja bila namenjena za prodajo. Višina investicije je poslovna skrivnost podjetja.
V teh dneh tudi zdravstveni domovi v Zasavju znova pozivajo občane k cepljenju proti Covidu. Cepljenje je in mora biti stvar presoje in odločitve vsakega posameznika in vsak sam zase mora vedeti, za kaj se bo odločil, sprejeti pa je treba tudi posledice. V dobesedni poplavi in zasipanjih s pozivi na cepljenje, dobesedno pritiskih in tudi že grožnjah, pa najsi bo s strani vlade, delodajalcev, poslancev ali kogarkoli že, pa je v Sloveniji v medijih šokantno malo obveščanja javnosti o drugih plateh, o drugačnih, četudi za povrh znanstvenih in dokazanih zatrjevanih stvareh glede samega Covida in tudi cepljenja. Tudi v zasavskih medijih o teh stvareh ni zaslediti tako rekoč ničesar, kar je popolni absurd. Vsaj na našem portalu nismo uspeli zaslediti ničesar o tako imenovani drugi plati zadeve. Ker je dejstvo, potrjeno je namreč tako z ene kot druge strani da gre za nepreverjena cepiva, za katera nihče ne daje nikakršnega jamstva in tudi ne nosi nikakršne odgovornosti in je na koncu vse izključno na tistem, ki se odloči za cepljenje, ker sploh niso opravljene nikakršne ali zadostne raziskave, ker nihče ne ve, kakšne kratkoročne, srednjeročne ali daljnosežne posledice lahko nastanejo, ker mnogi, tudi zdravniška in druga stroka, dvomijo sploh v učinkovitost in varnost cepljenja, ki ga mnogi tudi svetovno ugledni znanstveniki ter stroka imenujejo genska terapija, na našem portalu objavljamo dve čisto sveži in eno malce manj, a vseeno aktualno povezavo. O vsem drugem je tudi medijsko objavljanega vsakodnevno že več kot dovolj.
In še enkrat poudarjeno, odločitev za ali proti cepljenju naj bo stvar vsakega posameznika!
Na našem portalu smo prejeli obvestilo krajanov in uporabnikov, da so dobrih deset dni od uradnega in pompoznega odprtja trboveljskega športnega parka Ledenica že potekala popravila. Po informacijah naj bi bila dela pri plezalni steni potrebna zaradi nepravilnosti in napak pri izgradnji. Kot izhaja iz navedb, se je stena, ki ji sicer rečejo balvan, zaradi neustrezne izdelave in postavitve nagnila, kot takšna pa pomenila tudi nevarnost za uporabnike in terjala nujno popravilo. Izvajalec, podjetje AGM Nemec, je zato stanje saniral z dodatnim ojačanjem in betoniranjem. Nekateri krajani so spričo tega nezadovoljni, slišati je tudi pripombe, da tako drag projekt, slabih deset dni po odprtju pa že popravila. In da se utegne zgoditi, da ne gre za edino takšno stvar na Ledenici, ampak da bo še kakšna. Dela so po videnem sodeč in po županjinih besedah že končana. »Ničesar nismo popravljali, narejeno še ni bilo. Odprtje Ledenice smo imeli napovedano že dva meseca prej, ker pa vidite, kaj je sedaj z dobavo materialov, da so v gradbeništvu grozni problemi, da ne govorim o dobavnih rokih, se določene stvari še čakajo da se nabavijo. Mi smo se tega zavedali in smo zavarovali tisto območje in počakali, da smo po odprtju tiste stvari še uredili, ker jih enostavno nismo mogli, ker ni bilo materialov. Konstrukcija ni bila narejena, ker ima tisti podizvajalca, podizvajalec nima časa, skratka čisto brezzvezne operativne stvari. Pri plezalni steni nismo postavljali, ker podizvajalec ni imel materiala, ni dobavil stvari, ki bi jih moral, ker se je vse v dobavni vezi zdaj prestavilo, a ne? Saj če rečete, da greste zdajle prenavljati kopalnico, jo boste lahko šele januarja, ker tudi ne boste dobili ne delavcev, ne materiala ni toliko na voljo. Dobro, kopalnico bi še uredil, kakšne velike stvari pa ne bi,” pravi županja na očitke in navedbe, ki smo jih dobili s strani krajanov in uporabnikov. Zatem pa na naše dodatno vprašanje, ali torej niso potemtakem ničesar popravljali, doda: “To smo vedeli, ko smo odpirali. Smo rekli v redu, bo en balvan in tudi ta balvan je bil zmanjšan na 3 metre, ker smo vedeli, da je pač šel projekt, to je ženska se zmotila. Je naredila 3,6 metre in je bilo to treba pač popravljati naknadno. 3 metre pa zaradi tega, da imamo lahko prodec, da ni treba blazin okoli dati,«. Ob tem bi pripomnili tudi, da blazine pri plezalni steni so, kar izhaja tudi iz videnega stanja na fotografijah.
Na portalu nam je bilo rečeno konkretno, da se je stena nagnila, ker je bila že v uporabi in da je bilo potrebno dodatno ojačati in betonirati zaradi nevarnosti za uporabnike. »Narobe informacije imate, saj veste, kaj vse ljudje govorijo. Mi smo rekli, da se zavedamo, ko smo odpirali, da bo samo en balvan, pa še ta balvan je bil na hitro skupaj spacan, ker se nam je mudilo, a ne? In mi smo vedeli, da bo treba tega popraviti, ker ni bil v redu narejen, zaradi tega, ker smo hiteli, zato da smo vsaj nekaj tam imeli, ker je to bil del scene. Drugi pa mislim da se bo v teh dneh še postavil,« doda.
Županjo smo vprašali tudi o tem, ali je že znana dokončna vrednost projekta. Ali gre za dodatne stroške popravila ali pa so že v sklopu dosedanjih, po županjinih besedah sodijo že v slednje. Projekt je doslej stal okoli milijon evrov. »Menim, da čez ta znesek ne bo šlo. Papirje dobimo šele 4 mesece po investiciji. Bo pa to okoli milijona, nič več,«.
19-letni Nejc Škoberne je na svetovnem debatnem srednješolskem tekmovanju v kategoriji angleščina kot tuji jezik v konkurenci 74 nacionalnih ekip in okoli 300 tekmovalcev osvojil naslov sedmega najboljšega. Osemdnevno tekmovanje bi se prvotno moralo odviti na Kitajskem, a zaradi situacije s kovidom je potekalo virtualno po spletu. V naši ekipi so poleg Nejca bili Živa Hrovatin, Aniket Godbole in Ana Mencin z Gimnazije Bežigrad, Maša Cvetežar z Gimnazije Litija ter Ema Gospodarič z Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Brez takšne ekipe in mentorice Bojane Skrt, kot pravi, ne bi osvojil 7. mesta, saj je šlo za ekipno delo. Starostno so bili v nacionalnih ekipah srednješolci oziroma do maksimalne starosti 20 let. Nejc na tekmovanjih v debatah mednarodno sodeluje že 4 leta, na svetovnem pa je bil prvič. Letos je drugič izkusil v praksi, kaj je virtualno tekmovanje. Debate potekajo v živo po spletu, direktno in izključno v angleščini, tudi po več ur, denimo od pete popoldne do ene zjutraj. Vsaka debata ima 3 sodnike iz vrst starejših in izkušenih debaterjev. Ocenjuje se po treh kriterijih in sicer stil, vsebino in strategijo. Tekmujejo tudi ekipe iz angleško govorečih dežel, kar ostale postavlja v težji položaj. To je namreč njihov materin jezik, v čemer so v prednosti. Med debaterje je prišel po naključju v prvem letniku srednje šole. Že prvo leto udeležbe mednarodnega tekmovanja so novinci iz Slovenije zmagali v Pragi. Dijak njegovih let mora vsekakor poznati marsikatero stvar, da lahko o njej ne le debatira, ampak celo tekmuje. Nejca od malega zanima politika, debatira od kar ve zase. Že sedaj, kljub temu, da tekmuje, pomaga tudi kot debater in somentor. Prihodnje leto bo verjetno že mentor in sodnik, debatirati pa namerava tudi kasneje na fakulteti Po maturi si želi študirati in magistrirati na področju mednarodnih odnosov v tujini, kjer bi zlahka tudi živel, odlične fakultete pa so po njegovem tudi v Sloveniji. Pravijo, da je v primerjavi z vrstniki bolj zrel, resen in širših pogledov, sam pa pravi, da je sicer tudi tipičen najstnik svojih let. Zasebno in v prostem času veliko bere, spremlja novice s sveta, spremlja jih tudi v angleščini. V mlajših letih je veliko treniral nogomet. Pred štirimi leti je za en dan postal tudi mladi trboveljski župan.
Zagorska šola Toneta Okrogarja je dobila prenovljeno telovadnico, igrišče in nova igrala. Nova je streha, prenovljeni notranji prostori, vključno z elektro in strojno instalacijo. Telovadnica ima odslej novo, moderno športno opremo, ki omogoča izvajanje celotnega športnega programa osnovne šole in boljše pogoje tudi drugim športno rekreativnim aktivnostim, ki se v telovadnici izvajajo v obdobju, ko ni šolskega pouka. Občina in šola sta se namreč odločili, da novo pridobitev namenijo tudi drugim dejavnostim ter treningom, ne samo v okviru šole in pouka, s čemer bo uporaba na voljo ne samo več uporabnikom ampak tudi še intenzivnejša in za interes vseh. Nove so garderobe in sanitarije. Nov je tudi videz okolice telovadnice, poleg novih otroških igral je nov asfalt na zunanjem igrišču. Kot pravi župan, je bila telovadnica res nujno potrebna. Prenova bi se zgodila že prej, a državnih sredstev v preteklosti žal ni bilo. Prenova športnega objekta je prvi korak, saj bo Občina pristopila tudi k izdelavi načrtov za celovito prenovo šole in gradnjo prizidka.
Ravnateljica Nataša Grošelj in župan sta v telovadnico vstopila na športen način. Pred njo so jima namreč postavili športne ovire, ki so simbolizirale vse prepreke, ki sta jih morala skupaj premagati, da je telovadnica danes prenovljena, sodobna in predvsem v veselje vsem uporabnikom. Pred telovadnico je bila postavljena tudi fotografska razstava o poteku obnove od začetka do konca. Vrednost projekta je znašala približno 940 tisočakov. Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v višini približno 164000 evrov. Ostala sredstva je v okviru lastnih sredstev zagotovila Občina Zagorje.
Zagorska krajevna skupnost Podkum12. septembra v spomin na vrnitve izgnancev med 2. svetovno vojno na svoje domove obeležuje svoj krajevni praznik. Pri spomeniku žrtvam prve in druge svetovne vojne so pripravili slovesnost, na kateri so nastopili učenke in učenci Podružnične osnovne šole Ivana Skvarče iz Zagorja in pevci s Podkuma. Zbrane sta nagovorila župan Matjaž Švagan in predsednik KS Podkum Roman Savšek, prireditve pa se je udeležil tudi poslanec v DZ Rudi Medved.
V Zagorju so po zahtevni in temeljiti obnovi v petek svečano uradno odprli prostore nove glasbene šole. No, ne prav nove šole, pač pa nove prostore zanjo. Odslej se zgradba, v kateri je šola dobila sedež, imenuje Vila Medea. Gre za povsem prenovljeno in po namembnosti spremenjeno poslopje nekdanje tovarne kuhinj in kuhinjske opreme Svea. Pred tremi leti je zagorska Občina odkupila objekt in poleg obnove stavbo sanirala tudi energetsko, uredila okolico in drugo. Poleg glasbene šole so v objektu tudi prostori zasavske Regionalno razvojne agencije. Vrednost naložbe nekaj manj kot 2.750.000 evrov je v višini 53 odstotkov financirala Občina Zagorje, preostanek pa sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za infrastrukturo. Na svečanem odprtju novih prostorov šole, ki beleži 75 let delovanja in v kateri je 22 zaposlenih ter 340 učencev, je nastopila vrsta glasbenih in baletnih učencev. Po koncu uradnega dela otvoritve, v katerem je zagorski župan Matjaž Švagan ministrici Kustecevi izročil tudi posebno darilo, so si gostje in obiskovalci lahko ogledali tudi prenovljene in urejene notranje prostore učilnic, zbornice in pisarn.
