Pri trboveljskem Delavskem domu so se začela rušilna dela. Občina bo podrla stanovanjsko stavbo, znano kot Klenovškova hiša. Hiša je že dolga leta propadala in samevala, zato so se odločili za prostorsko spremembo. Po dveh letih usklajevanj z lastniki, stavba je namreč bila večstanovanjska, jo je Občina odkupila. Na zemljišču nameravajo urediti odprt prireditveni prostor namenjen druženju. Začasno se bo na tem mestu uredilo makadamsko parkirišče, ki bo predvsem ob sredah in sobotah omogočalo lažje parkiranje za obiskovalce tržnice. Občina pa bo v prihodnjem letu pričela s pripravo projektne dokumentacije predvidene obnove celotnega območja. »Podiranje hiše bo izvedeno v prihodnjih dneh s strani JP Komunala Trbovlje, zato občane prosimo, da se na območju ne bodo zadrževali ter da bodo upoštevali označbe na gradbišču,« sporočajo.
Župan Občine Zagorje Matjaž Švagan je ob prazniku žena obiskal stanovalke in zaposlene v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski. Vsem zaposlenim delavkam in oskrbovankam v domu je tradicionalno čestital ob današnjem dnevu žena in prihajajočem materinskem dnevu.
Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa je vsem ženskam razdelil rdeče cvetove kot znak spoštovanja in pozornosti. Zbrane je nagovoril in jim poleg čestitk zaželel tudi, da bi ostali zdravi, vsem zaposlenim pa se je še enkrat zahvalil za dobro delo v času vdora koronavirusa v Dom.
Občina Trbovlje je napovedala, da naj bi se pretekli teden na območju Lakonce oziroma Frančiška polja predvidoma izvajale enotedenske geološke raziskave tal. Izsledki bodo v pomoč pri načrtovanju posegov v prostor na območju, ki predstavlja velik razvojni potencial Trbovelj. Geološke raziskave bodo obsežne, saj se bo izvedlo med 10 in 15 vrtin, globokih predvidoma 20 metrov. »Z rezultati raziskave bomo tako dobili podatke, na podlagi katerih bomo lahko najbolj učinkovito izvedli infrastrukturno posodobitev območja in vzpostavitev primerne infrastrukture za podjetja,« so povedali na Občini.
Ker se preiskave niso začele, smo na Občini preverili, zakaj ne. »Trenutno potekajo natančnejši pogovori, kje točno bodo vrtine in kako globoke bodo. Teren je namreč zelo zahteven, zato moramo biti pri izvedbi geoloških raziskav zelo natančni,« pojasnjujejo. Pri tem bodo v pomoč tudi podatki Rudnika Trbovlje Hrastnik. »Gre za podatke o odkopavanju, raziskavah in geologiji tega področja. Nadaljnji koraki pa so odvisni od investitorja in strokovnjakov gradbene stroke v smislu nosilnosti temeljnih tal in posledično dopustnih obtežb, načina temeljenja in podobno,« na naše vprašanje pove Urban Berger z RTH.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje obvešča občane, da kurjenje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih ni dovoljeno in predstavlja kršitev določb odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Prav tako je prepovedano tudi sežiganje drugih komunalnih odpadkov na prostem. Za tovrstne kršitve je določena globa v višini 200 evrov za fizično osebo, ki ravna v nasprotju z določili odloka. »Opozarjamo tudi na prepoved kurjenja, sežiganja in uporabe odprtega ognja v naravnem okolju, kar sodi v pristojnost nadzora Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V naravnem okolju je prepovedano tudi kurjenje odpadkov kot so odpadne gume, odpadna plastika, odpadna embalaža in podobno. Nadzor nad tem področjem izvaja Inšpektorat za kmetijstvo in okolje. V naravnem okolju se sme kuriti le slamo in druge naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora. Kurjenje odpadkov v naravi je prepovedano ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine,« pojasnjujejo na inšpekciji.
»Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja. Kjer ni tratice nobene, kjer ni šumice zelene…«. Prišli so tako rekoč od nikoder. S trboveljskih knapovskih gankov in osupnili tedanjo Jugoslavijo, Evropo in na koncu še svet. Ta še nikoli prej ni slišal, da bi otroci tudi najbolj zahtevne pesmi peli tako popolno. Peli so na turnejah v velikih dvoranah, na samostojnih koncertih in tekmovanjih, poslušale so jih množice, politiki in kronane glave. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko prenašalo v živo 110 ameriških radijskih postaj. To so bili Trboveljski slavčki. Mineva 90 let od ustanovitve zbora in 80 od njihovega zadnjega nastopa.
Brez Šuligoja nič Kdo bi vedel, ali bi sploh nastali in ali bi kdaj slišali zanje, če tik pred koncem dvajsetih let prejšnjega stoletja ne bi v Trbovlje prišel poučevat Avgust Šuligoj. V revirje je prišel v času največje socialne krize in bede rudarskega ter delavskega razreda, v času lakote in pomanjkanja. Bil je glasbenik in zborovodja in v Trbovljah je želel ustanoviti otroški pevski zbor. Iskal je pevce in, kot so kasneje opisovali tisto kar se je zgodilo, doživel čudo. Pri iskanju je naletel na vrsto izjemnih glasov. Otroci iz trboveljskih knapovskih kolonij so namreč imeli angelske glasove. Do tedaj v tistem času in okolju temu tako rekoč ni skoraj nihče posvečal pozornosti. Vladala sta pomanjkanje in lakota, rudarji so za mizerne plače garali globoko pod zemljo v težkih in nevzdržnih razmerah, stanovanja so bila bedna in majhna, pogosto so se v eni sobi drenjale tudi dve ali tri družine. In v teh surovih krajih je naletel na bogastvo talenta in ustvaril zbor, ki je pozneje navdušil povsod. Bil je njihov pedagog, organizator in umetniški vodja, drugi oče. Tisto, kar se je začelo kot fenomen, je naslednjih deset let bilo čudo, ki so se mu čudili tudi največji glasbeni strokovnjaki. Iz grl majhnih, suhih, bosonogih in razcapanih otrok, ki so živeli v pomanjkanju in revščini, so zveneli glasovi, ki so ime takratne kraljevine Jugoslavije in Trbovelj ponesli daleč preko meja. Svet je ob pogledu na drobne otroke brez vsakršne glasbene izobrazbe, ki so prva leta peli v ubornih oblačilih, a brez popolnoma vsakršnega strahu in treme stali na odru in pometali s konkurenco, stoje ploskal in jokal. Kaj so Slavčki imeli za razliko od drugih zborov? Poleg talenta so peli o tistem, kar so poznali in kar so čutili. »Prišli so, da iz najčistejših grl zapojo vsemu svetu veliko tožbo trboveljskega gorja in da hkrati izpričajo pred njim, koliko nepokvarjene lepote, koliko žive dobrote se snuje v človeku rudarskih dolin,« je nekoč o njih zapisal denimo domačin Ludvik Mrzel. Ko so peli pesem Čače moj, o rudarskem očetu, ki ga je ubilo v rudniku globoko pod zemljo, so ljudje hlipali. Ko so zapeli Pesem rudarskih otrok oziroma, kot se je pesmi o rodnih Trbovljah oprijel naslov Mi smo pa od tam doma, jim ni bilo para in so poslušalci glasno jokali.
Premagali Dunajske dečke »Ne vem, če se bo tak zbor še kdaj ponovil. Tak zbor se rodi enkrat na tisoč let,« meni trboveljska pevka Breda Perme, hčerka in nečakinja Slavčkovih pevk Ivanke Brlec Urbanija in še živeče Danice Brlec Rozina. Z lahkoto so glasovno poleteli v najvišje višine in se spuščali v nižine, spričo česar so jih strokovnjaki namesto Slavčki imenovali kar čudež. Zbor je v desetletnem obstoju dosegel tako rekoč vse, kar je bilo mogoče. Njegova zgodba in pot se še danes zdita fenomenalna. O neverjetni zgodbi otrok iz revnega rudarskega mesteca se mnogih stvari spominja tudi Jožefa Tomšič Kovačič. Gospa je januarja praznovala 101. rojstni dan in je najstarejša od le še peščice živečih originalnih članov. V zboru je pela vseh deset let, kasneje tudi v obujenem povojnem odraslem mešanem pevskem zboru Slavček. »Najdragocenejše, kar so mi dali Slavčki, so čast biti del njihove neverjetne zgodbe in prijateljstva, ki so se stkala za vse življenje. Bila je beda, kakršne si danes ne morete predstavljati, a vendar tistih let ne bi zamenjala za nič na svetu. Bili smo revni in lačni, a smo znali deliti in se vzeti skupaj. Sprli smo se, tudi zravsali, čez pol ure pa je bilo vse pozabljeno,« pravi. Najlepši spomini, ki jih ima, so gostovanja. Videli so svet in doživeli sprejeme, ki so revne knapovske otroke plašili. »Ko so nam že pri zajtrku na gostovanjih v čast igrale vojaške godbe, smo bili čisto tiho in smo le jedli. In ko so nam za zajtrk prinesli golaž ali kakšne tako imenovane fine jedi, sploh nismo upali jesti. Knapovski otroci nismo bili vajeni tega in jedi sploh nismo poznali,« pravi. Če bi ji bilo dano, da bi bila znova majhna in mlada, bi ponovila prehojeno pevsko pot. Kakšni so bili Dunajski dečki, legendarni, še vedno delujoči pevski zbor, ki so ga Slavčki premagali? »Zelo prijazni fantje, dečki pravzaprav, saj smo bili starostno enake generacije. Odlični zbor so bili. Povabili so nas na tekmovanje na Dunaj. Mi pa smo jih nabrisali,« se smeji ob pripovedovanju o zmagi, s katero so Slavčki postali najboljši zbor na svetu.
Spomini tudi knjižni Pokojna Rezika Koritnik, glavna solistka zbora, ki je poznana tudi kot pevka legendarne Mojčine pesmi iz filma o Kekcu, je o Slavčkih napisala spomine, prav tako pokojni Jože Skrinjar. »Bila sta vešča tudi peresa,« pravi Jožefa. Sama hrani arhiv o zboru in je zakladnica spominov in pričevanj, saj je njen um kljub častitljivim letom bister. O legendarnem zboru je knjigo napisal tudi Roman Kukovič. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je zbor po desetletni poti utihnil. V Ljubljani so imeli v Filharmoniji še zadnji koncert, nato so ugasnili. »Prišla je vojna. Obuditi zbor tudi po njenem koncu pa ni bilo mogoče. Otroci smo odrasli v može in žene, mnogo fantov iz Slavčkov je dalo življenja za domovino, veliko članov in članic je med vojno tudi umrlo,« pravi. Pa vendar tudi neusmiljeni čas in vojna nista mogla zboru do živega. »Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala 101 leto, še manj, da bo spomin na zbor živ 80 let od zadnjega nastopa. Zdaj pravzaprav šele vidimo, kaj so bili Slavčki. Prestali so najtežji preizkus od vseh, preizkus časa,« meni. Mnogo Trboveljčanov meni, da je nesprejemljivo in nedopustno, da ne zbor, ne Avgust Šuligoj v Trbovljah nimata nobenega posebnega obeležja, kljub temu, da bi morala biti zapisana z zlatimi črkami. Ime zbora nosi soba v Delavskem domu, to pa je bolj ali manj tudi vse. Za kaj več se ni potrudila nobena od občinskih oblasti. A devetdeset let od ustanovitve Slavčki še vedno veljajo za fenomen otroškega in mladinskega zborovskega petja. Nekateri nekdanji otroški pevci so se leta 1949 pridružili novoustanovljenemu mešanemu pevskemu zboru Slavček, ki je deloval do leta 2010. Otroški Slavček pa kljub prenehanju delovanja ni utonil v pozabo. Živi v spominih in zgodovini. Odšel je v legendo.
Občina Trbovlje tudi letos objavlja razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Razpis je namenjen občanom, ki živijo na območjih redkejše poselitve oziroma izven aglomeracij in jih spodbuja k ureditvi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Občina bo sofinancirala do 75 % vrednosti upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.200 evrov za vgradnjo male komunalne čistilne naprave do 50 PE. V letu 2021 je Občina za reševanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod izven območij aglomeracij namenila 10.000,00 EUR sredstev.
Javni razpis je objavljen do porabe sredstev oziroma do 31. decembra 2021. Občani lahko vlogo oddajo pisno na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, s pripisom »Ne odpiraj – razpis male komunalne čistilne naprave 2021«. Foto: ČZ
Zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu bo danes predvidoma od 8. do 12. uremotena oskrba s pitno vodo na območju naselja Golovec(od 1 do 5a in 23) v Trbovljah. Trboveljska Komunala priporoča, da vodo po končanih delih pred uporabo pustite nekaj časa teči iz pipe.
Več zadrževanja doma zaradi korone se po ugotovitvah zagorske Komunale pozna tudi pri porabi vode in odpadkov. Naredili so statistično raziskavo, iz katere izhaja, da je bilo lansko leto zbranih 2790 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar je 61 ton več kot predlani, odloženih pa je bilo 1116 ton, kar je 24 več kot leta 2019. Kljub številnim opozorilom na Komunali Zagorje še vedno zaznavajo nepravilno odlaganje odpadkov pri ekoloških otokih. Zaradi povečane količine odloženih odpadkov je bilo lani kršitev še več. Zato Komunala vse občane prosi, da upoštevajo pravila ločenega odlaganja odpadkov, saj tudi s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja in narave. Še posebej pomembno je, da embalažo, kjer so bile ribe ali meso, pločevinke s pripravljeno hrano, jogurtove lončke in podobno splaknejo in šele potem odvržejo, saj s tem preprečijo širjenje neprijetnih vonjav in morebitno privabljanje različnih živali na mesta odloženih odpadkov. Lani so zabeležili tudi več porabljene vode v gospodinjstvih. Zagorska gospodinjstva so porabila 458.640 m3 vode, kar je bilo kar 21.915 m3 več kot leto prej. Zaradi zaprtja in omejitve dejavnosti pa se je bistveno zmanjšala poraba vode v gospodarstvu.
Zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu bo danes predvidoma od 9. do 14. ure občasno motena oskrba s pitno vodo na območjih Cesta Tončke Čeč, Cesta Osvobodilne fronte, Keršičev hrib, zgornji Golovec, Savinjska cesta (od 33 in 41) in Gabrsko (od 1 do 3).
Prav tako bo zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu danes predvidoma od 8. do 13. ure občasno motena oskrba s pitno vodo tudi na območju naselja Bevško (od 10 do 30 in 65, 66, 67 in 75).
Komunalno podjetje priporoča, da vodo po zaključku del vodo pustite nekaj časa teči iz pipe, preden jo uporabite.
V Zagorju se danes začenja rekonstrukcija lokalne ceste Slačnik-Vizgarje-Ravenska vas. Na okoli 500-metrskem odseku bodo zamenjali tampon, obnovili propuste in drenaže, kjer je to potrebno in na koncu položili novo asfaltno prevleko, ob tem pa bodo zamenjali tudi varovalno ograjo. Odsek ceste med naslovoma Ravenska vas 5a in Ravenska vas 55 bo do 16. aprila popolnoma zaprt za promet, obvoz pa bo urejen. Glede na potek del se bo spreminjal dostop s strani Ravenske vasi ali Slačnika. Vrednost del znaša 80.000 evrov.
