Bržkone ni nobeno pretiravanje, če zapišemo, da je trenutno najbolj znana zasavska učiteljica. In verjetno tudi v Sloveniji. Nina Jelen, ki poučuje petošolce na zagorski osnovni šoli Ivan Skvarča, je namreč med slovenskimi učitelji izbrana za predstavnico, ki bo Slovenijo letos jeseni zastopala na svetovnem izboru Učitelj sem! Učiteljica sem!.
Učenci jo dobro poznajo, prav tako kolegi, za naše bralce in širšo javnost pa smo jo k pogovoru povabili tudi na našem spletnem portalu.
Kaj je po vaše med slovenskimi kandidati prevladalo, da so za predstavnico Slovenije izbrali vas?
Moji učenci pravijo, da so me izbrali zato, ker imam NAJ učence. Kar je čisto res! Rada sem učiteljica in ta poklic je postal velik del mene. Vanj je včasih vpeta cela moja družina, težko ločim službo in prosti čas. Včasih pravim, da nekateri ljudje popoldne pečejo slaščice, se ukvarjajo s športom, jaz pa snujem projekte.
Kaj bi zase rekli, da imate drugačnega od kolegov?
Poznam ogromno odličnih učiteljev in težko je sam sebe oceniti, v čem si drugačen. Lahko pa rečem, da sem učiteljica, ki ima in upam, da bo za vedno imela v sebi malo mulca.
Poznate druge kandidate? Mislim osebno, s kakšnih poklicnih srečanj in podobno? Gre za generacijsko zelo različne učitelje? So prevladovali mlajši, starejši?
Osebno poznam učitelja Mladena Kopasiča, ki je moj prijatelj, zaveznik, svetovalec, kot nekakšen starejši brat. Matejo Peršoljo sem srečala na enem izmed njenih odličnih seminarjev, ostala dva kandidata pa sem spoznala šele v tem času. Tanja Jankovič je luštna, zabavna, zdi se mi, da sva si kar malo podobni, Jože Senekovič pa je poskrbel, da smo se veliko smejali in ga z zanimanjem poslušali. Resnično sem se znašla med krasno peterico in hvaležna sem, da sem jih lahko spoznala.
Lani je bilo na izboru 12000 kandidatov iz 140 držav. Nehvaležno vprašanje, a vendarle. Kako sami gledate na možnosti Slovenije glede uvrstitve?
Na tekmovanju bodo učitelji s celega sveta. To pomeni, da bodo tam tudi učitelji, ki učijo na območjih, kjer dobesedno rešujejo življenja otrok, v državah tretjega sveta. Verjetno se naša življenja in šolski sistem težko primerjajo s tem, kar sami doživljajo, se spopadajo vsak dan. Oni so čisto, čisto zares super junaki.
Slovenija letos prvič sodeluje, tekmovanje samo sicer traja šele tri leta. Bi bilo za vas morda lažje, če bi že pred vami kdaj na tekmovanju bil kakšen zastopnik Slovenije? Zaradi kakšnega nasveta in podobno? Imate kaj treme?
Tremo imam, kadar gremo v živo na televiziji, sicer ne preveč. Trudim se, da sem takšna kot sem in da dobro predstavljam učitelje, naš poklic, ki je resnično pomemben. Včasih se sploh ne zavedamo, kako zelo lahko vplivamo na otroke. Dogodka se pa sicer zelo veselim in upam, da se ga bom lahko udeležila v živo, da ne bo kar iz naših dnevnih sob. Veselim se ga zaradi učiteljev, ki jih bom mogoče spoznala, novih izzivov, novega znanja in zaradi posebnega utripa in doživetja, ki se zgodi na takšnih dogodkih.
Pred tem nazivom ste že dobili že nagrado Informacijskega pooblaščenca za najboljšo uro na temo varnosti na spletu, zmagali ste na tekmovanju Safer Internet for Kids, ki ga je organizirala Evropska komisija za Varnost na spletu, nagrado Republike Slovenije za posebne dosežke. Če rečeva malce za šalo, malce zares, zakaj prav vi?
Rada izbiram projekte, ki me zanimajo in ki zanimajo tudi moje učence. Rada delam kaj drugačnega, poučujem na drugačen način, kjer se otroci veliko naučijo, ampak hkrati imajo fino. Nikoli nisem delala kakšnega projekta zato, da bi dobila nagrado. Nekaj pa sem očitno delala prav, da so prišle tudi te.
Kako vas od izbora dalje gledajo učenci, kako kolegi in sodelavci, sosedje…?
Mislim, da so ponosni, prejela sem ogromno čestitk, do danes še nisem prebrala vseh, za kare sem res hvaležna. Neverjeten je občutek, ko te ljudje podpirajo. Sicer pa sem še vedno tista Nina, kot prej. V razvlečenem puloverju, rahlo štrenastimi lasmi in all starkami.
Kaj pomeni danes biti učitelj? Kakšen poklic je to? Kolikšna je odgovornost, napornost,…? Kako zahteven je učni program v današnjem petem razredu?
Mislim, da imamo v Sloveniji dober šolski sistem, učitelj pa ima avtonomijo, kako se bo lotil snovi. Če smo bili včasih navajeni, da učitelj le frontalno podaja snov, se je to sedaj spremenilo. Učitelji smo večkrat postavljeni v vlogo motivatorjev, tistih, ki vzpodbujajo učence, jim pomagajo, jih usmerjajo in pomagajo, da sami poiščejo informacije. Verjamem, da imamo učitelji moč, da lahko učence navdušimo nad snovjo. Mi smo lansko leto v petem razredu spoznavali korupcijo, kar se sliši zelo težko za peti razred. Pa smo na koncu s pomočjo prijateljev Primoža Jelševarja, Metke Dolanc in Urške M. Luzar iz tega naredili celo videospot Junaki. Vsi petošolci zdaj vedo, kaj je to korupcija.
Veljate za učiteljico, ki je med učenci zelo priljubljena. Pa vendar, kje kljub temu nastopi avtoriteta? Kako jo zagotavljate sami? Znate biti oziroma ste tudi strogi?
Veliko je načinov, s katerimi lahko učitelj pridobi avtoriteto. Sama nisem pristaš stroge discipline in stalnega nadzora. Verjamem v to, da če učitelj spoštuje učence, tudi učenci spoštujejo učitelja. Njihovo spoštovanje pa si pridobim s tem, da jih poslušam, upoštevam pri učnem procesu, da se veliko gibamo, učimo skozi igro, da gremo ven, na svež zrak, da se ogromno pogovarjamo, hecamo … In da sem tudi jaz pred njimi samo človek z dobrimi in slabimi dnevi, z napakami in odličnimi deli. Če jim torej jaz stopim naproti, bodo tudi oni stopili proti meni. Tako jaz gradim odnose.
Ste učiteljica mlajše generacije. Je to v pomoč ali ovira pri delu z učenci, pri učiteljskem poklicu? Bi rekli, da bi se vas učenci bolj bali, če bi bili starejši?
Mislim, da starost nima nobenega vpliva na to, kako bodo otroci sprejeli učitelja. Če si pravi človek, s srcem na pravem mestu, je popolnoma vseeno, koliko si star. Ko sem šele začela delati v šoli, sem se ogromno naučila od starejši učiteljic, ki imajo res celo zakladnico znanja. Sama pa sem prinesla kakšno svežo idejo. Pomembno je, da se med seboj spoštujemo in sodelujemo, tako učnemu procesu največ doprinesemo.
Ste tudi mama. Kakšna je razlika med vzgojo doma, torej kot starš in med poučevanjem v razredu? Navsezadnje tudi v šoli ne gre samo za učenje ampak tudi delno vzgojo.
Seveda je v šoli je prisotna tudi vzgoja. V bistvu ne vem, če je prav velika razlika med mojo vzgojo doma in v šoli. V šoli sem takšna, kot sem. Ne igram, se ne pretvarjam … No ja, v tem čudnem času, smo učitelji tudi kdaj igralci. Strah recimo poskušam skriti pred učenci, saj so potem lahko prestrašeni tudi sami. In obratno. Če sem sama pogumna in pozitivna, so takšni tudi učenci. Enako velja doma. Sicer pa poskušam biti odkrita, veliko se pogovarjamo, sproti rešujemo probleme … Večkrat rečem, da je naš razred kot družina in da se bomo dobro počutili samo če bomo vsi sodelovali med seboj in si pomagali. Prav tako, kot doma.
Kakšni so današnji šolarji, denimo v primerjavi z generacijo, v kateri ste sami drgnili šolske klopi?
Današnji šolarji odraščajo malo drugače, kot smo mi. Opremljeni so s tehnologijo in v sekundi znajo poiskati kakršnekoli podatke. Mislim pa, da sami po sebi niso prav dosti drugačni od nas, ko smo bili še mulci. So radovedni, navihani, ustvarjalni, radi se igrajo, so za vsako akcijo, vsako stvar… Mogoče smo mi morali biti bolj samostojni, ko smo bili v njihovih letih. Sami smo hodili v šolo, več smo se igrali sami, starši se mogoče niso toliko ukvarjali z nami v smislu igre, šole. Je pa to odvisno od posameznika. Tudi današnji otroci so lahko zelo samostojni, če jim le dovolimo.
Ali kdo od vaših otrok morda kaže zanimanje za postati učitelj? Moja hči pravi, da bo učiteljica ali pa frizerka. Seveda se v vsakem razredu najde kdo, ki pravi, da bi želel postati učitelj. Držim pesti, da bo kakšen od mojih mulcev šel po tej poti, saj je to res lep poklic, kjer si lahko zelo ustvarjalen in lahko lepšaš svet.
Če osvojite nagrado, kaj bi naredili z denarjem?
Končno bi obiskala frizerja, hehe. Nikoli nisem razmišljala, kaj bi naredila, če bi mi kup denarja padel na glavo, nikoli nisem igrala lota. No, zdaj pa so me že večkrat to vprašali, tako da sem morala razmisliti tudi o tem. Nekaj denarja bi seveda namenila svoji družini in prihodnosti mojih punc. Nekaj pa bi ga namenila naši šoli, da bi postala še bolj kul, takšna odštekana šola. S krasno učilnico na prostem, kotički, kjer bi se otroci še bolje počutili, blazinami, kakšno visečo mrežo, s šotori … Ja, pravijo, da so sanje dovoljene (smeh).
Kdo je Nina Jelen zasebno? Kaj radi počnete, s čim se ukvarjate v prostem času?
Sem mami, žena, ‘tršica Nina, ki piše za Časoris, rada pojem, berem, potujem, pogledam kakšen film, obožujem morje, pico in piknike z družino in prijatelji.
Foto: osebni arhiv
