V Zagorju priprave na gradnjo primarne trase optičnega omrežja

V Sloveniji so številne lokacije, kjer še ni mogoč priklop na širokopasovno omrežje. To velja tudi za občino Zagorje ob Savi, zato se bodo v sklopu projekta Rural Network Project, ki ga v Sloveniji izvaja podjetje RUNE Enia d.o.o., prihodnji mesec lotili gradnje primarne trase optičnega omrežja. Skopali bodo jarke in položili mikro cevi, v katere bodo kasneje vpihnjeni optični kabli. Kjer že obstoječa infrastruktura to omogoča, bodo optične kable speljali po zraku.
Dela se bodo začela na relaciji Izlake – Kandrše, v roku nekaj mesecev pa še v drugih delih občine.
Po zaključenih delih na primarnem delu omrežja bodo začeli na omrežje priključevati gospodinjstva in pravne osebe, ki bodo predhodno naročili optični priključek. Uporabniki omrežja Rune bodo imeli možnost hitrosti prenosa do 10 gigabitov na sekundo, izbira ponudnika pa bo prepuščena izbiri posameznika. Gospodinjstva, ki so uvrščena na seznam izgradnje, so že prejela pošto z obrazcem za naročilo optičnega priključka Rune.

Na Občini Zagorje računajo, da bo projekt zaključen še letos. Vrednost naložbe, s katero bodo zgradili okoli 70 kilometrov širokopasovnega omrežja, je ocenjena na 5 milijonov evrov. Gre za zasebna sredstva, ki so zavarovana s poroštvi EU – Sklad CEBF. Lokacije belih lis, ki niso vključene v projekt RUNE, pa naj bi se pokrile s širokopasovnim omrežjem, s podporo nepovratnih sredstev EU in Ministrstva za javno upravo. 

Foto: ČZ

Dom za Hrastnik prvi v Sloveniji

Dom starejših v Hrastniku je težava, s katero se tako ustanova sama kot tudi Občina že dalj časa spopadata. Kot pravijo tako vodstvo, Občina, svojci stanovalcev, zaposleni in tudi mnogi stanovalci, razmere že več let niso več ustrezne. Življenje in dogajanje v Domu sta sicer pestra, vendar pa stavba, v kateri je na začetku bil dijaški dom, od začetka devetdesetih let pa je dom za starejše, ne ustreza več namenu bivanja in svoji funkciji. Še dodatno, nemajhno težavo, je lansko leto povzročil tudi pojav epidemije Covida.
Včeraj je Hrastnik obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Z županom Markom Funklom in direktorjem Doma Dragom Kopušarjem so podpisali pismo o nameri za gradnjo novega Doma. Vsi trije so med drugim izpostavili, da gre za neke vrste zgodovinski pomen. Pismo je namreč prvo tovrstno podpisano v Sloveniji za tovrstne ustanove, ki jih vlada načrtuje zgraditi v naslednjih dveh letih. »Ni naključje, da prvo izmed pisem o nameri za gradnjo domov starejših z državnimi investicijami podpisujemo ravno v Hrastniku. Hrastnik je med epidemijo preživel težke čase in prav med epidemijo se je toliko bolj pokazalo, da je stavba trenutnega Doma neprimerna. Danes s podpisi na tem dokumentu potrjujemo in se zavezujemo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da čim prej pomagamo Hrastniku in da čim prej zagotovimo  boljši standard oskrbe starejših,« pravi minister. Z očitnim premikom stvari je zadovoljen tudi župan. »Podpis namere za gradnjo doma starejših občanov na Leši je izjemno pomemben dogodek za zgodovino našega kraja, kot tudi Slovenije. Zaslužnih za ta korak je ogromno, v prvi vrsti se ob tej priložnosti zahvaljujem pristojnemu ministru, ki daje pomembno sporočilo, da je skrb za starejše izjemnega pomena in da je po številnih ministrih in ministricah v preteklih dvajsetih letih minister Cigler Kralj najbolj konkreten v prizadevanjih,« meni.
Za novo ustanovo si je prizadeval tudi hrastniški poslanec Ivan Hršak. »Izjemno sem vesel in verjamem, da tudi vsi Hrastničani in Hrastničanke, da bo v najkrajšem možnem času zgrajen Dom, kakršnega si tudi zaslužimo,« je ob podpisu povedal.

Občina Hrastnik je od RTH odkupila zemljišča na Leši, kjer je predvidena gradnja Doma, pristopili so tudi k izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter k pripravi idejne zasnove. V teku je tudi priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta ter dokumentacija za pripravo gradbenega dovoljenja. Celotna dokumentacija bo zaključena do marca prihodnje leto. V tem času mora tudi RTH urediti zapiralna dela, ki na tem območju zajemajo tudi cesto do lokacije gradnje. Pred začetkom gradnje mora Občina na drugo lokacijo preseliti tudi vrtičkarje.
Glede na načrtovano črpanje sredstev iz sklada ReactEU, naj bi bil Dom zgrajen v dveh letih. Ocenjena vrednost projekta je 11 milijonov, v novi stavbi pa bo po načrtih 132 mest. »Dom bo pridobil tudi nekaj stvari, katerih pomanjkanje nas je pestilo leta. Med drugim tudi parkirišča, ki so pereč in stalen problem. V projekt novega objekta je vključen tudi del, namenjen bolnikom z demenco. Pojav slednje je tudi v Zasavju in Hrastniku zadnja leta v porastu, na kar je potrebno vsekakor računati tudi v prihodnje in zagotoviti ustrezne prostore, dovolj mest in nenazadnje tudi usposobljenega kadra,« pravi direktor Kopušar
Občina je zagotovila dodatna sredstva za popravek prostorskega načrta. Prihodnje leto računajo tudi, da bo urejeno tudi gradbeno dovoljenje. Kaj bo po zgraditvi novega objekta s stavbo, v kateri je sedaj Dom, zaenkrat še ni znano.

Foto: ČZ

Po čistilni akciji še nagrade

V Trbovljah je potekala enodnevna akcija čiščenja okolja Očistimo Trbovlje 2021, v kateri so sodelovali posamezniki in organizacije
Gasilci PGD Trbovlje-mesto so skupaj z Društvom podvodnih dejavnosti Trbovlje očistili strugo Trboveljščice in odstranili številne odpadke. Hladilnik, sveče, stiropor, sode… – ki v naravo nikakor ne sodijo. Očiščeno je bilo tudi območje Kip, okolica Ulice 1. junija 4, sprehajalne poti proti Kipam in Retju, cesta proti Bevškem, okolica nekdanjih rudarskih vhodov, cesta od bolnišnice do Kleka ter številna druga področja.
Skupno se je v akciji nabralo več kot 5,6 ton odpadkov.

Letos so za najbolj izvirne čistilce pripravljene tudi nagrade. Danes in jutri namreč prostovoljci, ki so čistili, sodelujejo v nagradnem foto natečaju. Za sodelovanje je potrebno objaviti fotografijo čiščenja na Facebooku ali Instagramu ter uporabiti ključnik #OčistimoTrbovlje. Fotografijo se lahko pošlje tudi na e-naslov rudi.medved@trbovlje.si.
Zmagala bo tista fotografija, ki na najbolj izviren in kreativen način prikazuje, da ste pomagali očistiti našo okolico.
Prvi trije zmagovalci bodo prejeli bogate nagrade. Prva nagrada je prenosni računalnik, druga tiskalnik in tretja zvočniki.

Foto: Občina Trbovlje

Zagorje obiskal gospodarski minister

Na povabilo župana Matjaža Švagana je včeraj Zagorje obiskal Zdravko Počivalšek. Gospodarski minister si je s sodelavci ogledal ETI Elektroelement, Kumplast, Skitti in gradbišče ekonomsko poslovne cone Selo.
Minister je med drugim povedal, da z optimizmom gleda v prihodnost vseh treh podjetij, ki si jih je ogledal. »Gre za podjetja, ki imajo dobre poslovne in investicijske načrte, verjamem, da je to v okolju, kjer skupaj stopijo podjetniki, prebivalci in župan, garancija za uspeh. Danes smo v družbi ljudi, ki vedo, kaj hočejo, gledajo naprej in verjamem, da so rezultati, ki jih bodo dosegli, hitro dosegljivi,«.

Z županom sta se sestala tudi z novim lastnikom Medijskih toplic, ki je predstavil razvojno vizijo kupljenega objekta in letalskim podjetnikom Blažem Berdnikom, ki namerava v novi Ekonomsko poslovni coni v Zagorju odpreti edini simulatorski center za urjenje pilotov letal Airbus 320 v tem delu Evrope. Župan pa je ministru predstavil tudi načrtovano gradnjo nove pametne tovarne v Kisovcu, ki bo zaposlovala od 40 do 50 visoko izobraženih ljudi.

Foto: Občina Zagorje

Čez vikend popolna zapora ceste Hrastnik – Zidani Most na odseku Suhadol – Zidani Most

Zaradi izvedbe geoloških raziskav bo od danes do nedelje popolna zapora glavne ceste Hrastnik – Zidani Most, od km 6.400 do km 6.980, na odseku Suhadol – Zidani Most.
Popolna zapora bo od danes od 7:15 ure do nedelje do 20:00 ure. 
Zapora bo ves čas, prevoz v času trajanja ne bo mogoč niti za intervencijska vozila.

Obvoz v času popolne zapore bo urejen na relaciji Hrastnik – Marno – Rimske Toplice – Zidani Most ter obratno in bo označen z ustrezno cestno prometno signalizacijo.

Foto: ČZ

Zagorje zbira kandidate za občinska priznanja

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Zagorje ob Savi je objavila letošnji javni razpis za podelitev občinskih priznanj, ki je odprt do 31. maja 2021 do 12. ure. Občane vabi, da podajo predloge kandidatov.
Predlagatelji morajo izpolniti obrazce, ki so skupaj z razpisom objavljeni na spletni strani Občine Zagorje ob Savi, na voljo pa so tudi v sprejemni pisarni Občine.

Naslov častnega občana Občine Zagorje ob Savi podeljujejo osebam, ki imajo posebne zasluge za prepoznavnost, razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v Republiki Sloveniji in širše, praviloma sedanjim in bivšim prebivalcem občine za izvedene dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Vsako leto lahko podelijo največ en naziv častnega občana.
Zlate plakete Občine Zagorje ob Savi podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom veliko prispevali k prepoznavnosti ter ugledu in razvoju občine in Republike Slovenije. Priznanja podeljujejo tudi posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih jubilejih.
Srebrne plakete Občine Zagorje ob Savi pa podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali k prepoznavnosti, ugledu in razvoju Občine Zagorje ob Savi. Priznanja podeljujejo tudi posameznikom za enkratne izjemne dosežke pri delu.

V koledarskem letu se lahko podelijo skupno največ štiri plakete, medtem ko število posameznih srebrnih oziroma zlatih plaket v tem okviru ni omejeno.

Foto: ČZ

Z morebitno nagrado morda k frizerju

Bržkone ni nobeno pretiravanje, če zapišemo, da je trenutno najbolj znana zasavska učiteljica. In verjetno tudi v Sloveniji. Nina Jelen, ki poučuje petošolce na zagorski osnovni šoli Ivan Skvarča, je namreč med slovenskimi učitelji izbrana za predstavnico, ki bo Slovenijo letos jeseni zastopala na svetovnem izboru Učitelj sem! Učiteljica sem!.
Učenci jo dobro poznajo, prav tako kolegi, za naše bralce in širšo javnost pa smo jo k pogovoru povabili tudi na našem spletnem portalu.

Kaj je po vaše med slovenskimi kandidati prevladalo, da so za predstavnico Slovenije izbrali vas?
Moji učenci pravijo, da so me izbrali zato, ker imam NAJ učence. Kar je čisto res! Rada sem učiteljica in ta poklic je postal velik del mene. Vanj je včasih vpeta cela moja družina, težko ločim službo in prosti čas. Včasih pravim, da nekateri ljudje popoldne pečejo slaščice, se ukvarjajo s športom, jaz pa snujem projekte.   

Kaj bi zase rekli, da imate drugačnega od kolegov?
Poznam ogromno odličnih učiteljev in težko je sam sebe oceniti, v čem si drugačen. Lahko pa rečem, da sem učiteljica, ki ima in upam, da bo za vedno imela v sebi malo mulca.

Poznate druge kandidate? Mislim osebno, s kakšnih poklicnih srečanj in podobno? Gre za generacijsko zelo različne učitelje? So prevladovali mlajši, starejši?
Osebno poznam učitelja Mladena Kopasiča, ki je moj prijatelj, zaveznik, svetovalec, kot nekakšen starejši brat. Matejo Peršoljo sem srečala na enem izmed njenih odličnih seminarjev, ostala dva kandidata pa sem spoznala šele v tem času. Tanja Jankovič je luštna, zabavna, zdi se mi, da sva si kar malo podobni, Jože Senekovič pa je poskrbel, da smo se veliko smejali in ga z zanimanjem poslušali. Resnično sem se znašla med krasno peterico in hvaležna sem, da sem jih lahko spoznala.

Lani je bilo na izboru 12000 kandidatov iz 140 držav. Nehvaležno vprašanje, a vendarle. Kako sami gledate na možnosti Slovenije glede uvrstitve?
Na tekmovanju bodo učitelji s celega sveta. To pomeni, da bodo tam tudi učitelji, ki učijo na območjih, kjer dobesedno rešujejo življenja otrok, v državah tretjega sveta. Verjetno se naša življenja in šolski sistem težko primerjajo s tem, kar sami doživljajo, se spopadajo vsak dan. Oni so čisto, čisto zares super junaki.

Slovenija letos prvič sodeluje, tekmovanje samo sicer traja šele tri leta. Bi bilo za vas morda lažje, če bi že pred vami kdaj na tekmovanju bil kakšen zastopnik Slovenije? Zaradi kakšnega nasveta in podobno? Imate kaj treme?
Tremo imam, kadar gremo v živo na televiziji, sicer ne preveč. Trudim se, da sem takšna kot sem in da dobro predstavljam učitelje, naš poklic, ki je resnično pomemben. Včasih se sploh ne zavedamo, kako zelo lahko vplivamo na otroke. Dogodka se pa sicer zelo veselim in upam, da se ga bom lahko udeležila v živo, da ne bo kar iz naših dnevnih sob. Veselim se ga zaradi učiteljev, ki jih bom mogoče spoznala, novih izzivov, novega znanja in zaradi posebnega utripa in doživetja, ki se zgodi na takšnih dogodkih.

Pred tem nazivom ste že dobili že nagrado Informacijskega pooblaščenca za najboljšo uro na temo varnosti na spletu, zmagali ste na tekmovanju Safer Internet for Kids, ki ga je organizirala Evropska komisija za Varnost na spletu, nagrado Republike Slovenije za posebne dosežke. Če rečeva malce za šalo, malce zares, zakaj prav vi?
Rada izbiram projekte, ki me zanimajo in ki zanimajo tudi moje učence. Rada delam kaj drugačnega, poučujem na drugačen način, kjer se otroci veliko naučijo, ampak hkrati imajo fino. Nikoli nisem delala kakšnega projekta zato, da bi dobila nagrado. Nekaj pa sem očitno delala prav, da so prišle tudi te.

Kako vas od izbora dalje gledajo učenci, kako kolegi in sodelavci, sosedje…?
Mislim, da so ponosni, prejela sem ogromno čestitk, do danes še nisem prebrala vseh, za kare sem res hvaležna. Neverjeten je občutek, ko te ljudje podpirajo. Sicer pa sem še vedno tista Nina, kot prej. V razvlečenem puloverju, rahlo štrenastimi lasmi in all starkami.

Kaj pomeni danes biti učitelj? Kakšen poklic je to? Kolikšna je odgovornost, napornost,…? Kako zahteven je učni program v današnjem petem razredu?
Mislim, da imamo v Sloveniji dober šolski sistem, učitelj pa ima avtonomijo, kako se bo lotil snovi. Če smo bili včasih navajeni, da učitelj le frontalno podaja snov, se je to sedaj spremenilo. Učitelji smo večkrat postavljeni v vlogo motivatorjev, tistih, ki vzpodbujajo učence, jim pomagajo, jih usmerjajo in pomagajo, da sami poiščejo informacije. Verjamem, da imamo učitelji moč, da lahko učence navdušimo nad snovjo. Mi smo lansko leto v petem razredu spoznavali korupcijo, kar se sliši zelo težko za peti razred. Pa smo na koncu  s pomočjo prijateljev Primoža Jelševarja, Metke Dolanc in Urške M. Luzar iz tega naredili celo videospot Junaki. Vsi petošolci zdaj vedo, kaj je to korupcija. 

Veljate za učiteljico, ki je med učenci zelo priljubljena. Pa vendar, kje kljub temu nastopi avtoriteta? Kako jo zagotavljate sami? Znate biti oziroma ste tudi strogi?
Veliko je načinov, s katerimi lahko učitelj pridobi avtoriteto. Sama nisem pristaš stroge discipline in stalnega nadzora. Verjamem v to, da če učitelj spoštuje učence, tudi učenci spoštujejo učitelja. Njihovo spoštovanje pa si pridobim s tem, da jih poslušam, upoštevam pri učnem procesu, da se veliko gibamo, učimo skozi igro, da gremo ven, na svež zrak, da se ogromno pogovarjamo, hecamo … In da sem tudi jaz pred njimi samo človek z dobrimi in slabimi dnevi, z napakami in odličnimi deli. Če jim torej jaz stopim naproti, bodo tudi oni stopili proti meni. Tako jaz gradim odnose.

Ste učiteljica mlajše generacije. Je to v pomoč ali ovira pri delu z učenci, pri učiteljskem poklicu? Bi rekli, da bi se vas učenci bolj bali, če bi bili starejši?
Mislim, da starost nima nobenega vpliva na to, kako bodo otroci sprejeli učitelja. Če si pravi človek, s srcem na pravem mestu, je popolnoma vseeno, koliko si star. Ko sem šele začela delati v šoli, sem se ogromno naučila od starejši učiteljic, ki imajo res celo zakladnico znanja. Sama pa sem prinesla kakšno svežo idejo. Pomembno je, da se med seboj spoštujemo in sodelujemo, tako učnemu procesu največ doprinesemo.

Ste tudi mama. Kakšna je razlika med vzgojo doma, torej kot starš in med poučevanjem v razredu? Navsezadnje tudi v šoli ne gre samo za učenje ampak tudi delno vzgojo.
Seveda je v šoli je prisotna tudi vzgoja. V bistvu ne vem, če je prav velika razlika med mojo vzgojo doma in v šoli. V šoli sem takšna, kot sem. Ne igram, se ne pretvarjam … No ja, v tem čudnem času, smo učitelji tudi kdaj igralci. Strah recimo poskušam skriti pred učenci, saj so potem lahko prestrašeni tudi sami. In obratno. Če sem sama pogumna in pozitivna, so takšni tudi učenci. Enako velja doma. Sicer pa poskušam biti odkrita, veliko se pogovarjamo, sproti rešujemo probleme … Večkrat rečem, da je naš razred kot družina in da se bomo dobro počutili samo če bomo vsi sodelovali med seboj in si pomagali. Prav tako, kot doma.

Kakšni so današnji šolarji, denimo v primerjavi z generacijo, v kateri ste sami drgnili šolske klopi?
Današnji šolarji odraščajo malo drugače, kot smo mi. Opremljeni so s tehnologijo in v sekundi znajo poiskati kakršnekoli podatke. Mislim pa, da sami po sebi niso prav dosti drugačni od nas, ko smo bili še mulci. So radovedni, navihani, ustvarjalni, radi se igrajo, so za vsako akcijo, vsako stvar… Mogoče smo mi morali biti bolj samostojni, ko smo bili v njihovih letih. Sami smo hodili v šolo, več smo se igrali sami, starši se mogoče niso toliko ukvarjali z nami v smislu igre, šole. Je pa to odvisno od posameznika. Tudi današnji otroci so lahko zelo samostojni, če jim le dovolimo.

Ali kdo od vaših otrok morda kaže zanimanje za postati učitelj? Moja hči pravi, da bo učiteljica ali pa frizerka. Seveda se v vsakem razredu najde kdo, ki pravi, da bi želel postati učitelj. Držim pesti, da bo kakšen od mojih mulcev šel po tej poti, saj je to res lep poklic, kjer si lahko zelo ustvarjalen in lahko lepšaš svet.

Če osvojite nagrado, kaj bi naredili z denarjem?
Končno bi obiskala frizerja, hehe. Nikoli nisem razmišljala, kaj bi naredila, če bi mi kup denarja padel na glavo, nikoli nisem igrala lota. No, zdaj pa so me že večkrat to vprašali, tako da sem morala razmisliti tudi o tem. Nekaj denarja bi seveda namenila svoji družini in prihodnosti mojih punc. Nekaj pa bi ga namenila naši šoli, da bi postala še bolj kul, takšna odštekana šola. S krasno učilnico na prostem, kotički, kjer bi se otroci še bolje počutili, blazinami, kakšno visečo mrežo, s šotori … Ja, pravijo, da so sanje dovoljene (smeh). 

Kdo je Nina Jelen zasebno? Kaj radi počnete, s čim se ukvarjate v prostem času?
Sem mami, žena, ‘tršica Nina, ki piše za Časoris, rada pojem, berem, potujem, pogledam kakšen film, obožujem morje, pico in piknike z družino in prijatelji.

Foto: osebni arhiv

V Čemšeniku gradijo objekt za pripravo vode

V Zagorju so začeli z gradnjo novega objekta črpališča Čemšenik. Objekt bo iz zajete vode iz horizontalnih drenaž vodo črpal v višje ležeči obstoječi vodni zbiralnik Čemšenik, s predhodno pripravo pitne vode. V tej fazi bodo ob obstoječem vodnem zbiralniku zgradili objekt za pripravo vode in ostale strojne inštalacije za delovanje sistema.
Dela so vredna okoli 100.000 evrov, zaključena pa bodo prihodnji mesec. Načrtovana dela morajo namreč biti zaključena in objekt posredovan v obratovanje pred začetkom utrjevanja temeljnih tal pod župnijsko cerkvijo Čemšenik, saj obstaja realna nevarnost, da se bo ob teh posegih onesnažil obstoječi vodni vir, ki oskrbuje naselje Čemšenik.

Foto: ČZ

Obletnica rudarske nesreče

Danes mineva 60 let od največje rudniške nesreče, ki se je 11. marca 1961 zgodila v rudniku Zagorje. Ob enih ponoči je v jami Kotredež eksplodiral metan, pri tem pa je življenje izgubilo 13 rudarjev, ki so bili takrat na delu v nočni izmeni. Oči so za vedno zaprli Albin Bajda, Sulejman Dizdarević, Rudolf Frim, Alojz Gasior, Seid Kadić, Miroslav Knežević, Slavko Knežević, Franc Marn, Jože Mlakar, Karel Novak, Rafael Romih, Franc Sladič in Franc Zidar.
Pogreba na zagorskem pokopališču se je po pričevanjih takrat udeležilo več kot 300 uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije, trije rudarski pihalni orkestri in več kot deset tisoč ljudi, po nekaterih zapisih celo več kot dvajset tisoč.

Danes, 60 let kasneje, je Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE, ki ohranja rudarsko dediščino, ob zadnjem počivališču in spomeniku nesrečnih rudarjev pripravilo krajšo slovesnost, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala nekoliko skromneje in v manjšem obsegu, kot bi jo pripravili sicer. Umrlim rudarjem sta se poklonila tudi župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in direktor občinske uprave Tadej Špitalar, ki sta k spominskem obeležju položila cvetje.

Foto: Občina Zagorje

V Zagorju predpomladno čiščenje ulic

Delavci Javnega podjetja Komunala Zagorje so se po zimskih mesecih lotili čiščenja mestnih ulic in javnih površin. Tako te dni z voznih površin in površin za pešce strojno odstranjujejo pesek in ostanke soli. Po zaključku zimske sezone, torej po 15. marcu, bodo očistili še vozne površine na lokalnih in krajevnih cestah.

Foto: ČZ