Spoštovani. V preteklem vikendu smo na vašem portalu zasavje.si, zasledili prispevek z naslovom »BO ZASAVSKI DIMNIŠKI MONT EVEREST PREPUŠČEN PROPADU?«. Glede na vsebino prispevka bi vas želeli samo prijazno opozoriti, da je bila izjava Občine “da se Občina ne bo vmešavala v gospodarstvo” vzeta iz konteksta. Občina namreč ni niti lastnik dimnika, niti nima dovolj finančnih sredstev, da bi lahko dimnik vzdrževala, saj govorimo o velikih vsotah denarja, ki so potrebna za redne obnove dimnika in vzdrževanje ter varnost. Kljub temu bi želeli poudariti, da smo zelo veseli, da imamo v Trbovljah tako posebno znamenitost, kot je dimnik Termoelektrarne Trbovlje. Zavedamo se, da dimnik, oziroma »raufnk«, kot ga imenujemo domačini, predstavlja pomemben simbol industrijske zgodovine Trbovelj, hkrati pa tudi priložnosti za razvoj turizma. Kljub temu je potrebno povedati, da je lastnik dimnika HSE, ki ima vso pravico razpolagati s svojo lastnino. Žal nam finančna sredstva ne omogočajo, da bi lahko pokrili stroške vzdrževanja, kaj šele, da bi Občina kupila dimnik. Smo pa, kot smo že dejali, pripravljeni pomagati pri razvoju potencialnih idej ali turistične točke ter te namere vsekakor podpiramo. Prosimo, da to pojasnilo dodate k članku oz. da nas pravilno navedete, saj prihaja do različnih interpretacij besedila v smeri, da občina noče imeti opravka z dimnikom. Kar pa ne drži.
Izbrani izvajalci del na območju občine Zagorje izvajajo različna dela za odpravo posledic naravnih nesreč iz preteklih let. Tako se nadaljuje 2. faza sanacije javne poti Medija-Plavišnik-Borje in del na vodotoku. Stroški sanacije bodo znašali 300.000 evrov. Med drugim bodo uredili odvodnjavanje in položili nov asfalt. Dela bodo potekala do poletja 2021. Občina bo za naložbo dobila 220.000 evrov od Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje naravnih nesreč, 80.000 evrov pa bo prispevala iz občinskega proračuna. Prav tako se nadaljuje sanacija plazu Pušave na lokalni cesti Spodnje Izlake-Pušave. Plaz se je sprožil v letu 2019, Občina pa za sanacijo še ni pridobila sklepa o sofinanciranju države, zato bo 180.000 evrov zagotovila sama. Dela, s katerimi bodo zagotovili prevoznost ceste, se bodo zaključila poleti 2021.
Lansko poletno neurje je poškodovalo tudi lokalno cesto Žvarulje-Medija, kjer bodo uredili odvodnjavanje in položili nov asfalt, dela pa bodo prav tako končana do poletja 2021. Vrednost naložbe znaša 350.000 evrov, od tega bo 240.000 evrov prispeval Sektor za zmanjševanje naravnih nesreč MOP, 110.000 evrov pa Občina Zagorje. Ob sanaciji plazu Mosar na lokalni cesti Kolovrat-Orehovica je izvajalec del uredil odvodnjavanje, na cesti položil nov asfalt in postavil mikropilote. Naložba je vredna 60.000 evrov, 50.000 evrov bo Občina pridobila iz Sektorja za zmanjševanje naravnih nesreč, 10 tisočakov pa bo prispevala iz proračuna. Dela bodo končana novembra letos.
Ta mesec pa bodo zaključili še gradnjo javnega vodovoda Izlake, odsek Podlipovica-Gladež. Delavci podjetja EVJ d. o. o. Kisovec gradijo krožni povezovalni cevovod javnega vodovoda Izlake – visoka cona. Naložba je vredna 40.000 evrov, v celoti jo bodo plačali iz občinskega proračuna.
Občina Zagorje ob Savi se je odela v jesenske barve, natančneje v rdečo. Izbor prav te ni naključje in tudi ne čudi. Omenjeno gesto so namreč namenili v čast in poklon svojemu častnemu občanu, Primožu Rogliču. V rdečem so tako pričakali zasluženo zmago najuspešnejšega slovenskega kolesarja, ki je ubranil naslov zmagovalca Dirke po Španiji iz lanskega leta. V Zagorju so za kolesarskega sokrajana izobesili rdeče zastave, rdeči so tudi mestni rondo s Primoževo podobo, »Most ljubezni« in KC Delavski dom Zagorje.
Odločilna etapa je marsikoga v Rogličevem domačem kraju spravila na rob razburjenja, saj je bila končnica napeta. »Infarktna,« je povedal prvi mož občine Zagorje Matjaž Švagan. Župan je eden najzvestejših Primoževih navijačev že od takrat, ko se je Roglič še kot skakalec prvič spustil po kisovški in kasneje planiški skakalnici. »Primož je borec, je naš ponos in naš navdih, to vedno znova poudarjamo. Včeraj sem z njim trpel, zdelo se mi je, kot da doživljam njegove napore na kolesu. In mislil sem, da mi bo srce skočilo iz prsnega koša. Iskreno mu čestitam za zmago, ki smo jo pričakali mirni in sproščeni. Hvala Primožu, ker nam v teh težkih časih riše nasmehe na usta in naše duše polni z radostjo,« je povedal župan.
Na poseben način, upoštevajoč trenutne razmere in odredbe zaradi korone, pa menda nameravajo Rogličevo vrnitev domov pričakati navijači domačega Zagorja.
V sklopu letošnje pobude Koraki za tačke so v Lidlovih trgovinah po Sloveniji zbrali kar 102 polni košari hrane za živali. Projekt, ki ga že nekaj let zapored pripravlja Lidl s podporo portala Pes moj prijatelj, je bil tudi letos uspešen. Poleg tega so v sklopu projekta nov dom našle tudi tri brezdomne živali.
V vseh šestdesetih Lidlovih poslovalnicah so lahko kupci v drugi polovici septembra in v oktobru donirali svoj prispevek v obliki pasje ali mačje hrane. Na zbiralnih košarah sta bila letos glavna junaka kuža Franko in maček Oreo, oba nekdanja stanovalca zavetišč za živali. Namesto vsakoletnega dogodka Koraki za tačke so letos več poudarka namenili aktivaciji na družbenih omrežjih. Z virtualnimi všečki so skupaj s sledilci tudi na Lidlovih kanalih zbirali hrano za brezdomne živali. Skupaj z interno aktivacijo, kjer so sodelovali Lidlovke in Lidlovci, so zbrali 1304 kilogramov hrane za živali. V sklopu aktivnosti so skupaj s portalom Pes moj prijatelj pripravili posebno aktivacijo Zgodbe iz prve tačke, kjer so lastniki živali iz zavetišč povedali svoje zgodbe o posvojitvah. V skupnem projektu s portalom Pes moj prijatelj – Srce za tačke pa so se osredotočili na problematiko mačjih brezdomk in živalim v zavetiščih vsak teden prek objav na različnih kanalih iskali nove lastnike.
Ob zaključku akcije se darovalcem za vso pomoč s hrano, zbrano v Lidlu v Trbovljah in Litiji, zahvaljuje tudi Društvo proti mučenju živali Trbovlje. V omenjenih trgovinah se je hrana namreč zbirala za to društvo.
Po precejšnjem, približno enoletnem zamiku, ki mu je po navedbah investitorja Toming inženiring iz Velenja botrovala birokracija, dela izgradnje nakupovalnega centra na zemljišču nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah sedaj tečejo. Kljub koroni med tednom hrumijo stroji in med drugim so postavljeni že betonski stebri.
Delavci CGP Novo mesto so začeli napovedano popravilo voziščnih površin in priključnih cest v križišču pri Pošti v Zagorju. Zamenjali bodo asfalta in sanirali udarne jame na regionalni cesti skozi Zagorje. Trasa popravila je dolga 150 metrov. Dela, vredna okoli 40.000 evrov, bo financirala Direkcija RS za infrastrukturo, zaključena pa bodo prihodnji teden.
Malo kje na svetu se lahko pohvalijo s tovrstno znamenitostjo kot v Zasavju. V Trbovljah namreč stoji betonski in jekleni orjak, ki meri v višino 360 metrov. Dimnik nekdanje Termoelektrarne Trbovlje šteje štiriinštirideset let in je še vedno najvišji objekt v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Graditi so ga začeli leta 1974, ko so v živo skalo vgradili 62 železobetonskih pilotov s premerom 1,7 m in dolžino 13 m. Dimnik ima ob vznožju premer 27,5 m, premer vrha betonskega plašča pa 7,7 m, nad čemer je dozidana še šamotna tuljava. Na vrhu orjak v vetru niha tudi en meter ali več. Vanj je vgrajeno 11.866 m3 betona, 1.079 ton rebričastega betonskega železa ter 950 ton šamotnega in izolirnega materiala. Dimnik do vrha betonskega plašča so pozidali v vsega 210 dneh na način, da so drsne opaže vsak dan s hidravličnimi napravami dvigovali tri metre. Kljub teku časa še vedno čvrsto stoji nad Savo in gleda čez okoliške hribe. »Še ptice letajo globoko pod njim,« že od nekdaj radi rečejo o njem Trboveljčani o orjaku, ki po višini opazno prekaša tudi pariški Eifflov stolp. Nekateri še pomnijo, da je konec sedemdesetih let doživel tudi bombno eksplozijo ustaške migracije nekdanje Jugoslavije.
Kaj bi z njim? Od zaprtja TET dimnik ne deluje več. Podjetje HSE, ki je naslednik TET in sedanji lastnik dimnika, kot kaže ne ve, kaj bi z njim. Tako je sklepati po neodzivnosti HSE in glede na to, da dimnik sameva že leta, čeprav ni dvoma, da je nekaj, kar bi bilo moč izkoristiti in uporabiti. Takšna znamenitost namreč ni ravno za vsakim vogalom. Idej, kaj z znamenitim »raufnkom«, je bilo v preteklosti že sicer kar nekaj. Od tega, da bi postal adrenalinska točka za tovrstne odvisnike in ljubitelje napetega, ki bi si želeli povzpeti nad oblake, pa da bi na primer z enega od pobočij bližnjega Kuma napeljali jekleno vrv za spuste z vrha do dimnika preko doline in Save in podobno. Pred leti, v mandatu ene od bivših lokalnih oblasti, so se poigravali celo z idejo, da bi ga porušili, a je zaradi odziva občanov na srečo ostalo le pri neuresničeni zamisli. Čeprav sameva in je opuščen, je še bolj zanimiv in mamljiv za ne prav redke objestneže. Teh se je na njegov vrh povzpelo že več, pri čemer je šlo za zelo lahkomiselna, neodgovorna in nevarna početja. Eni so nanj le splezali, drugi brez ustrezne varnosti in zaščite sedeli na njegovem robu in bingljali z nogami v prazno, tretji so na vrhu plesali in podobno. Nemalo dela in težav je bilo z lahkomiselnimi in drznimi skrajneži, ki so celo ponoči plezali na vrh betonskega evropskega Mont Everesta in izzivali usodo ter tvegali smrtne nesreče. Eni od povzpetnikov nanj so bili tudi sloviti Dunking devils, ki so pred kratkim na vrhu zaplesali in uprizorili nekaj drznosti, vendar je šlo za načrtovano in varno akcijo.
Sicer pa se doslej ni realizirala še nobena od idej, kaj z dimnikom, ki ne služi več svojemu siceršnjemu, prvotnemu namenu in so tudi mnenja o tem deljena. Upokojeni inženir Nučič, ki je kot desetletja zaposleni v TET bil poleg tudi pri izgradnji dimnika, denimo meni, da bi bil najbolj primeren za funkcijo, za kakršno je bil zgrajen. A ker do tega najverjetneje ali zagotovo ne bo več prišlo, bi bilo škoda, da takšne zanimivosti in znamenitosti ne bi uporabili za kaj drugega. Tudi rušitev bi bila nesmiselna, nepotrebna in tudi predraga.
Občina se ne bo mešala v gospodarstvo Medtem, ko bi se drugje po svetu naravnost razveselili takšne atrakcije in jo sprejeli razširjenih rok, pa pri HSE ni zaznati idej, kaj pravzaprav početi z dimnikom. Manjše skupine strokovne zainteresirane javnosti so si po predhodni najavi lahko ogledale notranjost dimnika, to pa je bolj ali manj tudi vse. Občina Trbovlje se za nakup dimnika ne bi odločila, saj se, kot pravi županja Jasna Gabrič, v gospodarstvo Občina ne namerava vmešavati. Bi pa podprli vsako pametno idejo in načrt kaj z dimnikom v prihodnosti. O nakupu je pomislilo tudi uspešno trboveljsko podjetje Dewesoft. »Dimnik je trenutno integralni del Termo elektrarne Trbovlje, ki je v lasti HSE. Odločitev o tem, ali se bo dimnik odvojil in prodajal, je odločitev HSE. V primeru, da se HSE odloči za ta korak, bo prodaja prav gotovo stvar javnega razpisa. Naš glavni posel je razvoj in izdelava merilnih instrumentov, pri katerem bomo zagotovo ostali, želim pa si, da se dimnik oživi in da bo možno naše goste iz tujine očarati s pogledi z vrtoglavih višin. Osebne izkušnje, odzivi vseh, ki so splezali na dimnik, vse športne, kulturne in adrenalinske akcije na dimniku so dokazale, da se le ta lahko preuredi v izredno atraktiven adrenalinski park. V primeru objave javnega razpisa se bomo podjetniki v Zasavju zbrali skupaj in poskušali dimnik preurediti v takšno atrakcijo, seveda pa bomo po svojih močeh pomagali katerem koli drugemu kupcu, da dimnik zaživi,« pravi dr. Jure Knez.
Zaradi situacije in ukrepov vlade v Sloveniji ostajajo še naprej odprti vrtci le za otroke, ki jim starši zaradi službe ne morejo zagotoviti drugega varstva. Tako bo tudi Vrtec Zagorje še naprej deloval v zmanjšanem obsegu in bo zagotavljal le nujno varstvo predšolskih otrok. Starši nujnost potrebe po varstvu otroka dokazujejo s potrdilom delodajalca o zaposlitvi za oba starša, pri čemer vrtcu oddajo tudi izjavo o zdravstvenem stanju otroka. Varstvo predšolskih otrok bo v skladu s sklepom, ki ga je sprejel župan občine Zagorje Matjaž Švagan, zagotovljeno samo v enoti Smrkci. Če se bodo pojavile dodatne potrebe, pa bosta od 9. novembra dalje odprti še enoti Maja in Kekec.
Vrtec Zagorje prosi vse starše, da danes, 6. novembra, do 17. ure vrtcu na običajen način javijo potrebo po varstvu oziroma odjavijo otroka. Vsa potrdila, ki jih je potrebno priložiti, in kontakti so objavljeni na spletni strani Vrtca Zagorje. Pri tem vrtec naproša starše, da o nujnosti varstva preudarno in odgovorno razmislijo.
Občina Trbovlje bo prejela skoraj 1,74 milijona evropskih sredstev ter skoraj 580.000 evrov državnih sredstev za izvedbo projekta Infrastrukturna posodobitev obrtno-industrijske cone Nasipi. Skupaj to pomeni da bodo Trbovlje prejele približno 2,3 milijonov nepovratnih sredstev. Vrednost projekta sicer znaša približno 2,8 milijonov evrov. Preostalo razliko bodo črpali iz občinskih sredstev.
Infrastrukturna posodobitev cone bo med drugim obsegala ureditev kanalizacije, vodovodnega, elektro, plinovodnega in kabelskega omrežja, sanacijo brežin in ureditev krožnega križišča. »Z urejeno OIC Nasipi bomo v Trbovljah dobili sodobno opremljeno okolje, ki bo zagotavljalo ustrezne pogoje za delovanje mikro, malih in srednje velikih podjetij, s tem pa ustvarjanje novih delovnih mest. Slednje bo prispevalo k gospodarskemu razvoju, ne zgolj občine Trbovlje, temveč tudi celotne zasavske regije. Projekt je zasnovan v sodelovanju s trboveljskimi podjetniki in gospodarstveniki. Sicer je to že drugi potrjen projekt Občina Trbovlje iz naslova operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike,« pravijo v kabinetu županje.
