Malo kje na svetu se lahko pohvalijo s tovrstno znamenitostjo kot v Zasavju. V Trbovljah namreč stoji betonski in jekleni orjak, ki meri v višino 360 metrov. Dimnik nekdanje Termoelektrarne Trbovlje šteje štiriinštirideset let in je še vedno najvišji objekt v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Graditi so ga začeli leta 1974, ko so v živo skalo vgradili 62 železobetonskih pilotov s premerom 1,7 m in dolžino 13 m. Dimnik ima ob vznožju premer 27,5 m, premer vrha betonskega plašča pa 7,7 m, nad čemer je dozidana še šamotna tuljava. Na vrhu orjak v vetru niha tudi en meter ali več. Vanj je vgrajeno 11.866 m3 betona, 1.079 ton rebričastega betonskega železa ter 950 ton šamotnega in izolirnega materiala. Dimnik do vrha betonskega plašča so pozidali v vsega 210 dneh na način, da so drsne opaže vsak dan s hidravličnimi napravami dvigovali tri metre. Kljub teku časa še vedno čvrsto stoji nad Savo in gleda čez okoliške hribe. »Še ptice letajo globoko pod njim,« že od nekdaj radi rečejo o njem Trboveljčani o orjaku, ki po višini opazno prekaša tudi pariški Eifflov stolp. Nekateri še pomnijo, da je konec sedemdesetih let doživel tudi bombno eksplozijo ustaške migracije nekdanje Jugoslavije.

Kaj bi z njim?
Od zaprtja TET dimnik ne deluje več. Podjetje HSE, ki je naslednik TET in sedanji lastnik dimnika, kot kaže ne ve, kaj bi z njim. Tako je sklepati po neodzivnosti HSE in glede na to, da dimnik sameva že leta, čeprav ni dvoma, da je nekaj, kar bi bilo moč izkoristiti in uporabiti. Takšna znamenitost namreč ni ravno za vsakim vogalom. Idej, kaj z znamenitim »raufnkom«, je bilo v preteklosti že sicer kar nekaj. Od tega, da bi postal adrenalinska točka za tovrstne odvisnike in ljubitelje napetega, ki bi si želeli povzpeti nad oblake, pa da bi na primer z enega od pobočij bližnjega Kuma napeljali jekleno vrv za spuste z vrha do dimnika preko doline in Save in podobno. Pred leti, v mandatu ene od bivših lokalnih oblasti, so se poigravali celo z idejo, da bi ga porušili, a je zaradi odziva občanov na srečo ostalo le pri neuresničeni zamisli.
Čeprav sameva in je opuščen, je še bolj zanimiv in mamljiv za ne prav redke objestneže. Teh se je na njegov vrh povzpelo že več, pri čemer je šlo za zelo lahkomiselna, neodgovorna in nevarna početja. Eni so nanj le splezali, drugi brez ustrezne varnosti in zaščite sedeli na njegovem robu in bingljali z nogami v prazno, tretji so na vrhu plesali in podobno. Nemalo dela in težav je bilo z lahkomiselnimi in drznimi skrajneži, ki so celo ponoči plezali na vrh betonskega evropskega Mont Everesta in izzivali usodo ter tvegali smrtne nesreče. Eni od povzpetnikov nanj so bili tudi sloviti Dunking devils, ki so pred kratkim na vrhu zaplesali in uprizorili nekaj drznosti, vendar je šlo za načrtovano in varno akcijo.

Plesali na betonski strehi Evrope

Sicer pa se doslej ni realizirala še nobena od idej, kaj z dimnikom, ki ne služi več svojemu siceršnjemu, prvotnemu namenu in so tudi mnenja o tem deljena. Upokojeni inženir Nučič, ki je kot desetletja zaposleni v TET bil poleg tudi pri izgradnji dimnika, denimo meni, da bi bil najbolj primeren za funkcijo, za kakršno je bil zgrajen. A ker do tega najverjetneje ali zagotovo ne bo več prišlo, bi bilo škoda, da takšne zanimivosti in znamenitosti ne bi uporabili za kaj drugega. Tudi rušitev bi bila nesmiselna, nepotrebna in tudi predraga.

Občina se ne bo mešala v gospodarstvo
Medtem, ko bi se drugje po svetu naravnost razveselili takšne atrakcije in jo sprejeli razširjenih rok, pa pri HSE ni zaznati idej, kaj pravzaprav početi z dimnikom. Manjše skupine strokovne zainteresirane javnosti so si po predhodni najavi lahko ogledale notranjost dimnika, to pa je bolj ali manj tudi vse. Občina Trbovlje se za nakup dimnika ne bi odločila, saj se, kot pravi županja Jasna Gabrič, v gospodarstvo Občina ne namerava vmešavati. Bi pa podprli vsako pametno idejo in načrt kaj z dimnikom v prihodnosti. O nakupu je pomislilo tudi uspešno trboveljsko podjetje Dewesoft. »Dimnik je trenutno integralni del Termo elektrarne Trbovlje, ki je v lasti HSE. Odločitev o tem, ali se bo dimnik odvojil in prodajal, je odločitev HSE. V primeru, da se HSE odloči za ta korak, bo prodaja prav gotovo stvar javnega razpisa. Naš glavni posel je razvoj in izdelava merilnih instrumentov, pri katerem bomo zagotovo ostali, želim pa si, da se dimnik oživi in da bo možno naše goste iz tujine očarati s pogledi z vrtoglavih višin. Osebne izkušnje, odzivi vseh, ki so splezali na dimnik, vse športne, kulturne in adrenalinske akcije na dimniku so dokazale, da se le ta lahko preuredi v izredno atraktiven adrenalinski park. V primeru objave javnega razpisa se bomo podjetniki v Zasavju zbrali skupaj in poskušali dimnik preurediti v takšno atrakcijo, seveda pa bomo po svojih močeh pomagali katerem koli drugemu kupcu, da dimnik zaživi,« pravi dr. Jure Knez.

Foto: arhiv TET in Delavski dom Trbovlje