Tudi v Zavodu za šport Zagorje epidemija koronavirusa onemogoča normalno delovanje, saj je športna dvorana, s katero upravljajo, v tem času manj zasedena kot sicer. A so situacijo v zavodu izkoristili za celovito prenovo igralne površine v dvorani, ki bi jo v normalnih razmerah zaradi nenehne zasedenosti zaradi tekmovanj in priprav športnikov težje opravili. Prvič, odkar je bila zgrajena, je tako dvorana doživela celovito prenovo okoli 1400 kvadratnih metrov igralne površine. Parket so zbrusili, ga na novo lakirali in narisali oznake na igralnih površinah. Naložba, ki jo financira Občina Zagorje, je vredna okoli 30.000 evrov. Kot je povedala direktorica Zavoda za šport Zagorje Samantha Lovše, je to velika pridobitev, ki je zelo pomembna za vse uporabnike dvorane. Ta je v času, ko normalno obratuje, vsak dan zasedena od 7.30 do 23. ure. Zato so v Zavodu za šport hvaležni, da jim je Občina Zagorje prisluhnila in pomagala pri ureditvi.
Predvideno in skladno z načrti je danes v svoj bodoči dom na Ostri vrh oziroma Špicberg prispel trboveljski kip rudarskega junaka Prometeja. Prepeljali so ga namreč na lokacijo, s katere bo podnevi gledal, ponoči pa svetil čez dobršni del trboveljske doline. Danes poteka tudi postavitev in fiksiranje kipa. Osemmetrski kip, ki uteleša spomin in počastitev 250-letne rudarske zasavske tradicije, je oblikoval akademski kipar in slikar ter donedavni kulturni minister Zoran Poznič. Poleg muzeja 4. Dritl, knapovskega stanovanja in še nekaterih bo v Trbovljah eden od pomnikov na nekdanje čase, ki so močan pečat pustili tako v revirskih dolinah kot tudi v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Miniaturni kip svobode, kot so ga poimenovali nekateri, bo z laserjem svetil z zahodnega na vzhodni hrib doline, natančneje na še eno pomembno rudarsko točko, Drajeršoht na jašku Gvido.
Postavljen, svečana otvoritev kasneje Prometej je v celoti ustvarjen iz jamskega, rudarskega železa. Kosi so iz 100, 150 in več let stare rudarske opreme in so neke vrste relikvije industrijske dediščine že sami po sebi. Vsa energija in svetloba bo neodvisna od slovenskega omrežja, saj bo lastno napajanje. Na koncu sledi še postavitev in kalibracija laserskega žarka, ki bo svetil čez dolino. Viden bo iz skoraj celih Trbovelj, od glavnega Petrola do Gimnazije. Celotna investicija, ki zajema izdelavo in postavitev kipa, odkup približno 1000 m2 velikega zemljišča in drugo, znaša 45000 evrov. Na svečano uradno otvoritev kipa pa bo treba še počakati. Ta je bila načrtovana za 4. december in čeprav je kip končan, se je vse skupaj zapletlo in prestavilo zaradi corone. »V Trbovljah si zaslužimo tak veličastni pomnik preteklosti za bodočnost. Kip bo do konca postavljen te dni,« pravi avtor Zoran Poznič.
Do nadaljnjega še zavit v skrivnost Kip je ovit tudi v nekaj tančice skrivnosti in to dobesedno. Na Špicberg so ga prepeljali zavitega v folijo. Ta ni le zaščitna pred vremenskimi razmerami do dokončne postavitve, ampak da je kip tudi še malce skrit. Zavit bo namreč ostal do otvoritve, kadar ta pač bo. Svojevrstni podvig je bila tudi Prometejeva pot od delavnice, kjer je nastajal, do domovanja na Špicbergu. »Kip je prepeljan v enem kosu, z avto dvigalom. Gre za zelo zahtevno tehnično operacijo, sploh glede prevoza,« pravi Poznič. Do mesta, kjer bo stal, je namreč strma cesta, z nekaj ovinki in skozi strnjeno naselje. Špicberg je hrib nad Trbovljami in tudi do mesta, kjer bo Prometej stal, ni direktnega dostopa, niti za avto dvigalo ne. Z dvigalom so ga namreč dvignili z najnižje in najbližje točke direktno na vzpetino. Čeprav bo danes predvidoma postavljen in fiksiran, pa to še ni konec del. Danes je predvidena še ozemljitev, v ponedeljek pa bo nameščena sončna elektrarna. »V živo skalo je izkopana luknja in vlito 65 ton betona, kip pa je tudi fiksiran z vijaki na podlago, na kateri stoji. V globini pod njim je tri metre mreže in betona. Vse je varovano s pet ali šestkratnikom. Če se malce pošalim, ko bodo Trbovlje že v kosih, bo kip še stal,« pravi o postavitvi kipa, ki naj bi tehtal okoli 16 ton.
V stolpnici na Trgu revolucije 9 v Trbovljah je te dni zaznati precej ogorčenja in tudi zaskrbljenosti stanovalcev. Pred dvema dnevoma sta namreč na zelenico, ki je tik ob stolpnici, iz zraka prileteli dve kvadratni betonski plošči, iz kakršnih so tlakovana tudi tla na terasi oziroma strehi objekta. Plošči sta se ob trčenju s tlemi s treskom razbili. »Naključje in sreča je bila, da takrat ni bilo spodaj na ploščadi ali zelenici nikogar, saj bi ga plošči, če bi koga zadeli, ubili,« pravita stanovalca, ki sta bila priči dogodka.
Odrasli ali otroci? Kot stanovalci sklepajo, sta plošči bili odvrženi s terase, torej 13. nadstropja. Kdo ju je vrgel, ne ve nihče, saj sprva tudi nihče ni odšel preverjati, niti ni nihče nikogar videl ali zasačil pri početju. Kdorkoli že je storilec, je dejanje skrajno, življenjsko nevarno. Plošči, ki sta zaradi velikosti in materiala, iz katerega sta, že tako nevarni, dodatno težo in moč dobita tudi med padanjem v globino. Dvanajst nadstropij plus trinajsto, terasa, namreč pomeni omembe vredno višino. Med ugibanjem, kdo je storilec in zakaj, se nekateri stanovalci nagibajo k mnenju, da gre za odraslega človeka, drugi pa, da za otroke. Kmalu po dogodku so se odpravili na teraso in opazili več ovojnih papirčkov bombonov. Ti so na tleh terase in tudi na ograji, kar daje sklepati, da bi storilci utegnili biti otroci. Ena od stanovalk v najvišjem nadstropju navaja, da je v času dogodka slišala otroške glasove na hodniku in terasi, da pa temu ni posvečala nobene pozornosti, še manj pa preverjala, kaj se dogaja. Koliko otrok, čigavi in kaj so počeli na terasi, se ne ve. Nekateri stanovalci spričo nevarnega dogodka izpostavljajo problem, da imajo prav vsi stanovalci ključe vrat terase. »Gre za isti ključ, ki odpira tudi vhodna vrata stolpnice, saj sta ključavnici vrat isti,« povedo. Nekateri stanovalci sedaj predlagajo, da bi ključ vrat terase imeli le dva ali trije stanovalci, ki bi jih izbrali in določili, vendar pa bi bilo potrebno v tem primeru zamenjati ključavnico na terasi, s tem pa bi se, kot pravijo, morali stanovalci tudi sploh strinjati.
Z neba plošče, na parkirišču packe na avtih Plošče z neba pa niso edino, kar se te dni godi na devetki na Trgu revolucije. Na nekaterih avtomobilih na parkirišču ob stolpnici so se namreč pojavile pike neznane snovi. Čeprav so se na avtomobilih znašle sredi belega dne, nihče ni opazil, kdo bi to storil in kaj pravzaprav sploh so. Nekateri ugibajo, da je nekdo iz kdo ve kakšnega razloga in po kakšnem izboru zlil na avtomobile neznano snov, drugi menijo, da gre za ostanke kakšnih barv za beljenje, tretji da za iztrebke čapelj. Slednje večina izključuje, saj meni, da so ptičji iztrebki drugačne oblike in da se tudi razletijo drugače, če priletijo z velike višine, pike na avtomobilih pa so madeži, ne kepice ali grudice. Prav tako ni možno, da bi poleg streh bili avtomobili onečedeni tudi po straneh, na vratih in oknih. Zanimivo pa je tudi, da je nek avto vidno in temeljito popacan, druga dva avtomobila na vsaki strani pa nič. Nekaj stanovalcev meni tudi, da gre preprosto za hudobijo ali pa koga s psihičnimi težavami. Kakorkoli, kdorkoli že je storilec, je početje nevarno in neodgovorno. Ne le za stanovalce ali mimoidoče, pač pa tudi za storilce. Če gre, denimo, res za otroke, je vsekakor pritrditi tistim, ki se sprašujejo, kaj imajo početi otroci brez prisotnosti ali celo vednosti staršev sami na terasi. Otroška objestnost in nezrelost mimogrede povzročita nesrečo bodisi pri otrocih samih, bodisi drugih, ki jo posledično utegnejo skupiti. Prav tako je vse obsodbe vredno, če gre res za človeški faktor, tudi objestno in škodljivo početje na avtomobilih. Navsezadnje, ne glede na to, za kaj, koga in kje gre ter kaj utegne biti srž, je stvari vsekakor nujno potrebno reševati povsem drugače.
