Predvideno in skladno z načrti je danes v svoj bodoči dom na Ostri vrh oziroma Špicberg prispel trboveljski kip rudarskega junaka Prometeja. Prepeljali so ga namreč na lokacijo, s katere bo podnevi gledal, ponoči pa svetil čez dobršni del trboveljske doline. Danes poteka tudi postavitev in fiksiranje kipa.
Osemmetrski kip, ki uteleša spomin in počastitev 250-letne rudarske zasavske tradicije, je oblikoval akademski kipar in slikar ter donedavni kulturni minister Zoran Poznič. Poleg muzeja 4. Dritl, knapovskega stanovanja in še nekaterih bo v Trbovljah eden od pomnikov na nekdanje čase, ki so močan pečat pustili tako v revirskih dolinah kot tudi v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Miniaturni kip svobode, kot so ga poimenovali nekateri, bo z laserjem svetil z zahodnega na vzhodni hrib doline, natančneje na še eno pomembno rudarsko točko, Drajeršoht na jašku Gvido.
Postavljen, svečana otvoritev kasneje
Prometej je v celoti ustvarjen iz jamskega, rudarskega železa. Kosi so iz 100, 150 in več let stare rudarske opreme in so neke vrste relikvije industrijske dediščine že sami po sebi.
Vsa energija in svetloba bo neodvisna od slovenskega omrežja, saj bo lastno napajanje. Na koncu sledi še postavitev in kalibracija laserskega žarka, ki bo svetil čez dolino. Viden bo iz skoraj celih Trbovelj, od glavnega Petrola do Gimnazije. Celotna investicija, ki zajema izdelavo in postavitev kipa, odkup približno 1000 m2 velikega zemljišča in drugo, znaša 45000 evrov.
Na svečano uradno otvoritev kipa pa bo treba še počakati. Ta je bila načrtovana za 4. december in čeprav je kip končan, se je vse skupaj zapletlo in prestavilo zaradi corone. »V Trbovljah si zaslužimo tak veličastni pomnik preteklosti za bodočnost. Kip bo do konca postavljen te dni,« pravi avtor Zoran Poznič.
Do nadaljnjega še zavit v skrivnost
Kip je ovit tudi v nekaj tančice skrivnosti in to dobesedno. Na Špicberg so ga prepeljali zavitega v folijo. Ta ni le zaščitna pred vremenskimi razmerami do dokončne postavitve, ampak da je kip tudi še malce skrit. Zavit bo namreč ostal do otvoritve, kadar ta pač bo. Svojevrstni podvig je bila tudi Prometejeva pot od delavnice, kjer je nastajal, do domovanja na Špicbergu. »Kip je prepeljan v enem kosu, z avto dvigalom. Gre za zelo zahtevno tehnično operacijo, sploh glede prevoza,« pravi Poznič. Do mesta, kjer bo stal, je namreč strma cesta, z nekaj ovinki in skozi strnjeno naselje. Špicberg je hrib nad Trbovljami in tudi do mesta, kjer bo Prometej stal, ni direktnega dostopa, niti za avto dvigalo ne. Z dvigalom so ga namreč dvignili z najnižje in najbližje točke direktno na vzpetino.
Čeprav bo danes predvidoma postavljen in fiksiran, pa to še ni konec del. Danes je predvidena še ozemljitev, v ponedeljek pa bo nameščena sončna elektrarna. »V živo skalo je izkopana luknja in vlito 65 ton betona, kip pa je tudi fiksiran z vijaki na podlago, na kateri stoji. V globini pod njim je tri metre mreže in betona. Vse je varovano s pet ali šestkratnikom. Če se malce pošalim, ko bodo Trbovlje že v kosih, bo kip še stal,« pravi o postavitvi kipa, ki naj bi tehtal okoli 16 ton.
Foto: ČZ