Letošnje leto je v Zagorju ob Savi zagotovo uspešno. Rezultatom na različnih področjih in projektih so dodali tudi novost posebne vrste, ki je obenem sicer tudi prva v Sloveniji na sploh. Pri Zdravstvene domu je namreč včeraj začela delovati Smart light oziroma pametna luč. Zagorje je tako postalo prva slovenska občina, ki ima to napravo oziroma komunikacijsko postajo, s katero uvajajo storitve pametnega mesta. Prototip je sicer tudi pred Telekomovim sedežem v Ljubljani, zagorska svetilka pa je prva uporabna in delujoča pri nas.

Gre za prvo komercialno uporabo rešitve za pametna mesta, ki temelji na tehnologiji interneta stvari Narrowband Internet of Things. »Tehnološki napredek vpliva tudi na razvoj mest, ki z uvajanjem novosti postajajo vedno bolj pametna in povezana. Pametno mesto je urbani center, ki tehnologijo izkorišča za zagotavljanje še boljše kakovosti življenja prebivalcev, načrtno upravljanje cestnih, vodnih in prometnih virov ter izboljšuje trajnostno delovanje. V Zagorju so s tem namenom vzpostavili osrednjo komunikacijsko postajo, ki bo storitve pametnega mesta približala tudi prebivalcem,« pravi direktor Telekomove prodaje za poslovni trg Primož Kučič.

Korak naprej

Komunikacijska postaja bo namreč poleg spremljanja dejavnikov za boljše upravljanje javnih storitev krajanom nudila tudi različne uporabne informacije. Naprava je, kot omenjeno, od 9. avgusta že na voljo za uporabo. Za občane so na ekranu tudi preprosta navodila za vse storitve, ki jih naprava nudi. Občina je že v preteklosti postorila veliko na področju javne razsvetljave z vlaganjem lastnih idej in sredstev, nova naprava je tako še korak naprej. Pametna luč namreč omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne storitve, senzor za kakovost zraka, spremljanje gibajočega in stoječega prometa, spremljanje zasedenosti parkirišč na določeni lokaciji in anonimno štetje prometa, prilagaja razsvetljavo razmeram v realnem času ter spremlja ključne parametre kakovosti ozračja. Hkrati nudi možnost polnjenja električnih vozil ter omogoča vključevanje dodatnih modulov za zbiranje želenih podatkov glede na potrebe posamezne lokacije. Ob tem lahko krajani pridobijo tudi želeno informacijo in odgovorijo na kratek vprašalnik o zadovoljstvu z razvojem v občini, prijavijo poškodovano klop ali kip oziroma podajo svoj predlog za spremembo ali izboljšavo. Celotna rešitev je povezana v enotno platformo za upravljanje in spremljanje dejavnikov za zagotavljanje boljše kakovosti bivanja, ki temelji na tehnologiji NB-IoT.

Nastala v Zagorju

Kot poudarjajo na Občini, je ena glavnih namembnosti naprave, ki površnemu opazovalcu na hitro daje videz bankomata, parkiranje obiskovalcev Zdravstvenega doma. »S senzorjem, pomočjo lokalne skupnosti in redarske službe želimo zagotoviti 15 brezplačnih parkirnih mest. Občani bodo prihod in predviden čas uporabe evidentirali s parkirnim listkom za brezplačno parkiranje v času, ko bodo v Zdravstvenem domu. Za preprečevanje kršitev bo nadzor izvajala redarska služba, računamo pa tudi na poštenost in razumevanje občanov navkljub dejstvu, da so s parkirišči težave,« pravi župan Matjaž Švagan.

Vrednost naprave je poslovna skrivnost, bo pa, kot pravi Primož Kučič, v prodaji kot rešitev, ne kot kos. Pametna luč je po besedah župana sicer nastala v Zagorju, Telekom pa je sprejel ponudbo Občine. Telekom je sicer s partnerstvom z Občino postal del zgodbe zagorske doline. Uvajajo kopico novosti za fizične uporabnike in podjetja in pametna luč je prvi korak k temu.

Foto: ČZ

V zadnjem času zelo vroča zgodba okrog dovažanja in odlaganja odpadkov iz drugih slovenskih predelov v Trbovlje je dočakala vmesni zaključek. Občinske svetnice in svetniki so na prvi letošnji izredni seji sprejeli sklep o prepovedi vsakršnega dovažanja odpadkov na območje občine od drugod. Občina Trbovlje ne podpira in ne dovoljuje zbiranja, skladiščenja in predelovanja odpadkov (EF pepela) oziroma podobnih materialov potencialnih onesnaževalcev okolja na degradiranih površinah HSE EDT d.o.o . v Trbovljah, dokler se analize ne predstavijo na seji občinskega sveta. Na naslednji seji občinskega sveta naj družba HSE EDT d.o.o. predstavi rezultate strokovnih analiz odloženega materiala, ki so bile naročene. Predlaga se, da Policijska postaja Trbovlje pogosteje izvaja nadzor nad dovažanjem tovornih vozil z naloženim odpadnim materialom na območje  bivših eksploatacijskih površin.

Revirji že preplačali davek

Svetniki so enotni, da v občini Trbovlje noben poseg ne sme mimo Občine in občanov. Tujih odpadkov v Trbovljah ne bo. Tovrstna problematika je v revirjih že sicer pereča spričo pol tretje stoletje dolgega rudarstva in drugih težkih industrij, od nekdanje Termoelektrarne, Cementarne oziroma Lafarge cementa in drugih, ki so posledice in ceno pustili na degradiranih površinah tako na površju, kot pod zemljo, pa tudi na zdravju ljudi in s čemer se Zasavje ubada sedaj in se bo tudi v prihodnosti. Zasavske doline so na račun omenjenih panog tako za Slovenijo, kot tudi nekdanjo Jugoslavijo že zdavnaj krepko preplačale davek, zato v poštev ne pride niti misel o tem, da bi se v te kraje dovažale kakršnekoli smeti od drugod. Energetika Ljubljana, ki je na podlagi pogodbe z družbo HSE začasno vozila elektrofilterski pepel na sicer za povrh celo že nekaj časa uradno zaprto deponijo, je po zagotovilih obeh omenjenih podjetij na podlagi zahteve in prepovedi tako Občine kot občanov začasno ustavila dovoz.

Med povabljenimi so se seje udeležili direktor HSE Ervin Renko, predstavnik RTH d.o.o. Trbovlje v likvidaciji Urban Berger, poslanca v DZ Primož Sitar in Soniboj Knežak, predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič in predstavnik Ljudske iniciative iz Moravč Matjaž Marolt. Presenetljivo pa ni bilo nikogar z ARSO, Ministrstva za okolje in prostor ter Inšpektorata RS za okolje in prostor. Kljub pojasnjevanju in prepričevanju, da naj bi šlo za nenevarne odpadke, s katerimi bi se saniralo degradirana območja in celo uredilo okolje, so svetniki bili odločno in soglasno proti in so sprejeli sklep o prepovedi vsakršnega dovažanja odpadkov.

Večplastna problematika

Ker, vsaj kolikor je bilo razumeti na seji, v bistvu še vedno ni ustrezno in zadovoljivo dokazano, ali gre torej res za nenevarne ali nevarne odpadke, naj bi se opravilo nove, dodatne analize. Kot je predlagal Matjaž Marolt, ki je sicer opozoril Trboveljčane na verjetnost ponovitve nepravilnosti in kršitev, ki so se dogajale pri njih, naj bi se analize opravljale v neodvisnem laboratoriju na Češkem, kjer so resnično in dejansko s tanje dognali tudi Moravčani in na podlagi česar so dosegli dovoz odpadkov k njim. Kot je poudaril, mora država izvajati nadzor. V Moravčah so inšpekcijske službe odpovedale. Niso vedele ena za drugo, ne za sklepe drugih in podobno. Posebej opozoril je tudi, da je vsak odpadek, ki nima uradne ocene, avtomatsko nevaren.

Predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič je med drugim izpostavila, da morata biti skrb za ljudi in okolje prva, glede pereče predmetne problematike pa, da so nasipavanje, nalaganje in zbiranje tri popolnoma različne stvari.

Poslanec Soniboj Knežak je izpostavil, da nismo več energetska regija in da ne bomo smetarska, Primož Sitar pa, da je konsenz Trboveljčanov sto odstoten. Tu se ne pogovarjamo o kompromisih, ampak gre za občane. Kapital ne sme odločati o okolju in zdravju ljudi v Trbovljah, ampak to lahko le lokalna skupnost.

Svetnik Aleš Gulič Leko pa je pozval tudi za prepoved dovoza pod Bukovo goro. Tja sicer ne dovaža Energetika, ampak domači Rudnik, glede česa naj omenimo, da občane prav tako nadvse moti in skrbi spričo stvari, ki jih videvajo. Vzpostavi naj se sprotni monitoring, v zadevo pa se morata nujno vključiti tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za zdravje, ki sta prav tako pristojni in dolžni.

Svetnica Alenka Forte pa se je osredotočila predvsem na problematiko zdravja. Nič, o čemer je govora na seji, ni sprejemljivo, saj imamo v revirjih že zaradi preteklosti posledice na okolju in zdravju ljudi.

Na vprašanje zasavje.si, če je torej dovoz sedaj ustavljen, kam se potemtakem vozijo odpadki, direktor HSE Renko odgovarja, da jih Energetika Ljubljana skladišči sama. Glede nadaljnjega vprašanja, če so ti odpadki in pepel res tako nenevarni in uporabni celo tudi v gradbeništvu in drugih panogah, zakaj potemtakem ne ostajajo v Ljubljani in se uporabljajo za gradnjo tam, pa je odgovoril, da ni pravi naslov za to vprašanje.

Foto: ČZ

Na otroškem igrišču trboveljske Osnovne šole Ivana Cankarja so se začela dela asfaltiranja otroškega igrišča. Gre za dela v sklopu obnove dvorišča za šolo. Poleg nove asfaltne prevleke bodo po novem na dvorišču narisane tudi talne igre, postavljeni koši za smeti in miza s klopmi. Dvorišče naj bi po načrtih bilo v celoti obnovljeno do pričetka prvega dne novega šolskega leta.

»Investicija je financirana s sredstvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, kamor smo se prijavili na razpis. S tem projektom Občina končuje vrsto investicij v OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, v katero smo v zadnjih petih letih vložili skupno več kot 1.172.500 evrov. Šola je sedaj energetsko sanirana, popolnoma prenovljene so bile nekatere učilnice, telovadnica in dvorišče pred šolo z urbanimi vrtički, prav tako pa tudi učilnica na prostem in čebelnjak. Z novim igriščem in dvoriščem bo zaključeno še eno poglavje o prenovi šole, poglavja o nepozabnih doživetjih in zgodbe o brezskrbnem otroštvu ter lepi mladosti pa naj spišejo učenci, ki bodo sedeli v teh klopeh in se igrali na tem dvorišču,« pravijo na Občini Trbovlje.

Foto: Občina Trbovlje 

Rudarska panoga in industrija se v Zasavju sicer zaradi zapiranja rudnikov počasi, a vendar neogibno poslavljata, a rudarstvo kljub temu vendarle ne bo tako hitro minilo. Spomin nanj kot na del dragocene preteklosti, ki je neizbrisno zaznamovala te kraje, ohranjajo mnogi izmed tistih, ki rudarske čase pomnijo in so jih doživeli, prav tako pa tudi mlajše generacije. Med te sodi tudi zagorsko Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje. Tisto, kar se je nekdaj dolgo, poltretje stoletje pravzaprav, dogajalo globoko pod zemljo, sedaj na malce drugačen način nadaljujejo na površju.

Društvo je v sodelovanju z zasebnim zbirateljem Borisom Jevšnikom v enem od prenovljenih zagorskih rudniških rovov na ogled postavilo razstavo rudarskih svetilk, čelad, orodja in ostale rudniške opreme, ki je skozi stoletja spremljala knape pod zemljo pri njihovem delu. Tako si je moč ogledati okrog 400 predmetov, kar je sicer le del zbirke. Tovrstna razstava je prvikrat na ogled in ker je tudi razstavni prostor v rovu pri Sparu in tako imenovanem mostu ljubezni prenovljen, uporaben in odprt šele delno, zbirke na ogled v večjem obsegu tokrat ni bilo moč postaviti.

Da bodo mladi vedeli, od kod prihajajo

Kot pravi Franci Brinovec, eden od aktivnih ustanovnih članov društva,  je razstava v nekdanjem skladišču goriva, maziv in razstreliva eden od idealnih načinov ohranjanja zgodovine za naslednje rodove in zavedanja, od kod prihajajo. Predmeti iz zbirke so zanimive in dragocene priče različnih obdobij minulih časov in razvoja rudarstva kot tudi tehnologije. Jevšnik rudarske predmete in opremo zbira iz vse Slovenije in med najbogatejšimi so prav revirji. Najstarejša v zbirki je rudarska svetilka, imenovana zihrca, ki šteje 120 let. Zagotovo je zanimivo, da Jevšnik ni bil rudar, izhaja pa iz rudarske družine. Zbiratelji so neprecenljivi pri zbiranju in ohranjanju rudarske zapuščine, ki bi, pogosto tudi nevede in nehote, šla v izgubo. Predmetov te vrste namreč nimajo le nekdanji rudarji in njihove družine, ampak pogosto tudi ljudje, ki pravzaprav ne vedo povsem natančno, kaj je nek predmet in čemu je služil, ima pa zgodovinsko vrednost.

SREČNO tudi zunaj

Kot omenjeno, je pri ohranjanju preteklosti za zanamce dejavno tudi društvo Srečno Zagorje, ki v ta namen že v nazivu nosi legendarni knapovski pozdrav. Tega so rudarji stoletja uporabljali pri odhajanju na delo pod zemljo. Pozdrav kljub zapiranju rudnikov ni zamrl in ga je še vedno slišati, četudi ne več v globinah pod ampak predvsem na površju.

Sodelovanje pri pripravi razstave je le ena od aktivnosti društva. Sodelovali so denimo tudi pri ideji o povezavi rudniških rovov in s tem pridobitvi uporabe opuščenih prostorov. Resni so namreč načrti o ureditvi prostorov za različne podzemne razstave, koncerte in prireditve, svet pod zemljo bi povezoval tudi mini rudniški vlak za obiskovalce. Tako društvo kot tudi v Zagorju na sploh v pretekli in polpretekli zgodovini vidijo zelo dobro turistično privlačnost, ki jo je treba predstaviti in ponuditi le na pravi način. Preurejanje in obnova tudi rova, kjer je razstava, je tako le del idej in načrtov. Realizirali so denimo že Rudarsko učno pot po vseh rudniških jamah v Zagorju in okoliških naseljih v občini od Europarka, preko Ruardija, Krušne peči v Kisovec in do Rudarskega muzeja.

Razstava je sicer na ogled do pojutrišnjem in sicer danes od 18. do 20. ure, jutri od 16. do 20. in v nedeljo od 9. do 12. Informacije na 041 355 293

Foto: ČZ