Letošnje leto je v Zagorju ob Savi zagotovo uspešno. Rezultatom na različnih področjih in projektih so dodali tudi novost posebne vrste, ki je obenem sicer tudi prva v Sloveniji na sploh. Pri Zdravstvene domu je namreč včeraj začela delovati Smart light oziroma pametna luč. Zagorje je tako postalo prva slovenska občina, ki ima to napravo oziroma komunikacijsko postajo, s katero uvajajo storitve pametnega mesta. Prototip je sicer tudi pred Telekomovim sedežem v Ljubljani, zagorska svetilka pa je prva uporabna in delujoča pri nas.

Gre za prvo komercialno uporabo rešitve za pametna mesta, ki temelji na tehnologiji interneta stvari Narrowband Internet of Things. »Tehnološki napredek vpliva tudi na razvoj mest, ki z uvajanjem novosti postajajo vedno bolj pametna in povezana. Pametno mesto je urbani center, ki tehnologijo izkorišča za zagotavljanje še boljše kakovosti življenja prebivalcev, načrtno upravljanje cestnih, vodnih in prometnih virov ter izboljšuje trajnostno delovanje. V Zagorju so s tem namenom vzpostavili osrednjo komunikacijsko postajo, ki bo storitve pametnega mesta približala tudi prebivalcem,« pravi direktor Telekomove prodaje za poslovni trg Primož Kučič.

Korak naprej

Komunikacijska postaja bo namreč poleg spremljanja dejavnikov za boljše upravljanje javnih storitev krajanom nudila tudi različne uporabne informacije. Naprava je, kot omenjeno, od 9. avgusta že na voljo za uporabo. Za občane so na ekranu tudi preprosta navodila za vse storitve, ki jih naprava nudi. Občina je že v preteklosti postorila veliko na področju javne razsvetljave z vlaganjem lastnih idej in sredstev, nova naprava je tako še korak naprej. Pametna luč namreč omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne storitve, senzor za kakovost zraka, spremljanje gibajočega in stoječega prometa, spremljanje zasedenosti parkirišč na določeni lokaciji in anonimno štetje prometa, prilagaja razsvetljavo razmeram v realnem času ter spremlja ključne parametre kakovosti ozračja. Hkrati nudi možnost polnjenja električnih vozil ter omogoča vključevanje dodatnih modulov za zbiranje želenih podatkov glede na potrebe posamezne lokacije. Ob tem lahko krajani pridobijo tudi želeno informacijo in odgovorijo na kratek vprašalnik o zadovoljstvu z razvojem v občini, prijavijo poškodovano klop ali kip oziroma podajo svoj predlog za spremembo ali izboljšavo. Celotna rešitev je povezana v enotno platformo za upravljanje in spremljanje dejavnikov za zagotavljanje boljše kakovosti bivanja, ki temelji na tehnologiji NB-IoT.

Nastala v Zagorju

Kot poudarjajo na Občini, je ena glavnih namembnosti naprave, ki površnemu opazovalcu na hitro daje videz bankomata, parkiranje obiskovalcev Zdravstvenega doma. »S senzorjem, pomočjo lokalne skupnosti in redarske službe želimo zagotoviti 15 brezplačnih parkirnih mest. Občani bodo prihod in predviden čas uporabe evidentirali s parkirnim listkom za brezplačno parkiranje v času, ko bodo v Zdravstvenem domu. Za preprečevanje kršitev bo nadzor izvajala redarska služba, računamo pa tudi na poštenost in razumevanje občanov navkljub dejstvu, da so s parkirišči težave,« pravi župan Matjaž Švagan.

Vrednost naprave je poslovna skrivnost, bo pa, kot pravi Primož Kučič, v prodaji kot rešitev, ne kot kos. Pametna luč je po besedah župana sicer nastala v Zagorju, Telekom pa je sprejel ponudbo Občine. Telekom je sicer s partnerstvom z Občino postal del zgodbe zagorske doline. Uvajajo kopico novosti za fizične uporabnike in podjetja in pametna luč je prvi korak k temu.

Foto: ČZ

V zadnjem času zelo vroča zgodba okrog dovažanja in odlaganja odpadkov iz drugih slovenskih predelov v Trbovlje je dočakala vmesni zaključek. Občinske svetnice in svetniki so na prvi letošnji izredni seji sprejeli sklep o prepovedi vsakršnega dovažanja odpadkov na območje občine od drugod. Občina Trbovlje ne podpira in ne dovoljuje zbiranja, skladiščenja in predelovanja odpadkov (EF pepela) oziroma podobnih materialov potencialnih onesnaževalcev okolja na degradiranih površinah HSE EDT d.o.o . v Trbovljah, dokler se analize ne predstavijo na seji občinskega sveta. Na naslednji seji občinskega sveta naj družba HSE EDT d.o.o. predstavi rezultate strokovnih analiz odloženega materiala, ki so bile naročene. Predlaga se, da Policijska postaja Trbovlje pogosteje izvaja nadzor nad dovažanjem tovornih vozil z naloženim odpadnim materialom na območje  bivših eksploatacijskih površin.

Revirji že preplačali davek

Svetniki so enotni, da v občini Trbovlje noben poseg ne sme mimo Občine in občanov. Tujih odpadkov v Trbovljah ne bo. Tovrstna problematika je v revirjih že sicer pereča spričo pol tretje stoletje dolgega rudarstva in drugih težkih industrij, od nekdanje Termoelektrarne, Cementarne oziroma Lafarge cementa in drugih, ki so posledice in ceno pustili na degradiranih površinah tako na površju, kot pod zemljo, pa tudi na zdravju ljudi in s čemer se Zasavje ubada sedaj in se bo tudi v prihodnosti. Zasavske doline so na račun omenjenih panog tako za Slovenijo, kot tudi nekdanjo Jugoslavijo že zdavnaj krepko preplačale davek, zato v poštev ne pride niti misel o tem, da bi se v te kraje dovažale kakršnekoli smeti od drugod. Energetika Ljubljana, ki je na podlagi pogodbe z družbo HSE začasno vozila elektrofilterski pepel na sicer za povrh celo že nekaj časa uradno zaprto deponijo, je po zagotovilih obeh omenjenih podjetij na podlagi zahteve in prepovedi tako Občine kot občanov začasno ustavila dovoz.

Med povabljenimi so se seje udeležili direktor HSE Ervin Renko, predstavnik RTH d.o.o. Trbovlje v likvidaciji Urban Berger, poslanca v DZ Primož Sitar in Soniboj Knežak, predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič in predstavnik Ljudske iniciative iz Moravč Matjaž Marolt. Presenetljivo pa ni bilo nikogar z ARSO, Ministrstva za okolje in prostor ter Inšpektorata RS za okolje in prostor. Kljub pojasnjevanju in prepričevanju, da naj bi šlo za nenevarne odpadke, s katerimi bi se saniralo degradirana območja in celo uredilo okolje, so svetniki bili odločno in soglasno proti in so sprejeli sklep o prepovedi vsakršnega dovažanja odpadkov.

Večplastna problematika

Ker, vsaj kolikor je bilo razumeti na seji, v bistvu še vedno ni ustrezno in zadovoljivo dokazano, ali gre torej res za nenevarne ali nevarne odpadke, naj bi se opravilo nove, dodatne analize. Kot je predlagal Matjaž Marolt, ki je sicer opozoril Trboveljčane na verjetnost ponovitve nepravilnosti in kršitev, ki so se dogajale pri njih, naj bi se analize opravljale v neodvisnem laboratoriju na Češkem, kjer so resnično in dejansko s tanje dognali tudi Moravčani in na podlagi česar so dosegli dovoz odpadkov k njim. Kot je poudaril, mora država izvajati nadzor. V Moravčah so inšpekcijske službe odpovedale. Niso vedele ena za drugo, ne za sklepe drugih in podobno. Posebej opozoril je tudi, da je vsak odpadek, ki nima uradne ocene, avtomatsko nevaren.

Predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič je med drugim izpostavila, da morata biti skrb za ljudi in okolje prva, glede pereče predmetne problematike pa, da so nasipavanje, nalaganje in zbiranje tri popolnoma različne stvari.

Poslanec Soniboj Knežak je izpostavil, da nismo več energetska regija in da ne bomo smetarska, Primož Sitar pa, da je konsenz Trboveljčanov sto odstoten. Tu se ne pogovarjamo o kompromisih, ampak gre za občane. Kapital ne sme odločati o okolju in zdravju ljudi v Trbovljah, ampak to lahko le lokalna skupnost.

Svetnik Aleš Gulič Leko pa je pozval tudi za prepoved dovoza pod Bukovo goro. Tja sicer ne dovaža Energetika, ampak domači Rudnik, glede česa naj omenimo, da občane prav tako nadvse moti in skrbi spričo stvari, ki jih videvajo. Vzpostavi naj se sprotni monitoring, v zadevo pa se morata nujno vključiti tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za zdravje, ki sta prav tako pristojni in dolžni.

Svetnica Alenka Forte pa se je osredotočila predvsem na problematiko zdravja. Nič, o čemer je govora na seji, ni sprejemljivo, saj imamo v revirjih že zaradi preteklosti posledice na okolju in zdravju ljudi.

Na vprašanje zasavje.si, če je torej dovoz sedaj ustavljen, kam se potemtakem vozijo odpadki, direktor HSE Renko odgovarja, da jih Energetika Ljubljana skladišči sama. Glede nadaljnjega vprašanja, če so ti odpadki in pepel res tako nenevarni in uporabni celo tudi v gradbeništvu in drugih panogah, zakaj potemtakem ne ostajajo v Ljubljani in se uporabljajo za gradnjo tam, pa je odgovoril, da ni pravi naslov za to vprašanje.

Foto: ČZ