Rudarska panoga in industrija se v
Zasavju sicer zaradi zapiranja rudnikov počasi, a vendar neogibno poslavljata,
a rudarstvo kljub temu vendarle ne bo tako hitro minilo. Spomin nanj kot na del
dragocene preteklosti, ki je neizbrisno zaznamovala te kraje, ohranjajo mnogi
izmed tistih, ki rudarske čase pomnijo in so jih doživeli, prav tako pa tudi
mlajše generacije. Med te sodi tudi zagorsko Rudarsko muzejsko in etnološko
društvo Srečno Zagorje. Tisto, kar se je nekdaj dolgo, poltretje stoletje
pravzaprav, dogajalo globoko pod zemljo, sedaj na malce drugačen način
nadaljujejo na površju.
Društvo je v sodelovanju z zasebnim
zbirateljem Borisom Jevšnikom v enem od prenovljenih zagorskih rudniških rovov
na ogled postavilo razstavo rudarskih svetilk, čelad, orodja in ostale rudniške
opreme, ki je skozi stoletja spremljala knape pod zemljo pri njihovem delu.
Tako si je moč ogledati okrog 400 predmetov, kar je sicer le del zbirke.
Tovrstna razstava je prvikrat na ogled in ker je tudi razstavni prostor v rovu
pri Sparu in tako imenovanem mostu ljubezni prenovljen, uporaben in odprt šele
delno, zbirke na ogled v večjem obsegu tokrat ni bilo moč postaviti.
Da bodo mladi vedeli, od kod prihajajo
Kot pravi Franci Brinovec, eden od
aktivnih ustanovnih članov društva, je
razstava v nekdanjem skladišču goriva, maziv in razstreliva eden od idealnih
načinov ohranjanja zgodovine za naslednje rodove in zavedanja, od kod
prihajajo. Predmeti iz zbirke so zanimive in dragocene priče različnih obdobij
minulih časov in razvoja rudarstva kot tudi tehnologije. Jevšnik rudarske
predmete in opremo zbira iz vse Slovenije in med najbogatejšimi so prav
revirji. Najstarejša v zbirki je rudarska svetilka, imenovana zihrca, ki šteje
120 let. Zagotovo je zanimivo, da Jevšnik ni bil rudar, izhaja pa iz rudarske
družine. Zbiratelji so neprecenljivi pri zbiranju in ohranjanju rudarske
zapuščine, ki bi, pogosto tudi nevede in nehote, šla v izgubo. Predmetov te
vrste namreč nimajo le nekdanji rudarji in njihove družine, ampak pogosto tudi
ljudje, ki pravzaprav ne vedo povsem natančno, kaj je nek predmet in čemu je
služil, ima pa zgodovinsko vrednost.
SREČNO tudi zunaj
Kot omenjeno, je pri ohranjanju
preteklosti za zanamce dejavno tudi društvo Srečno Zagorje, ki v ta namen že v
nazivu nosi legendarni knapovski pozdrav. Tega so rudarji stoletja uporabljali
pri odhajanju na delo pod zemljo. Pozdrav kljub zapiranju rudnikov ni zamrl in
ga je še vedno slišati, četudi ne več v globinah pod ampak predvsem na površju.
Sodelovanje pri pripravi razstave je
le ena od aktivnosti društva. Sodelovali so denimo tudi pri ideji o povezavi
rudniških rovov in s tem pridobitvi uporabe opuščenih prostorov. Resni so
namreč načrti o ureditvi prostorov za različne podzemne razstave, koncerte in
prireditve, svet pod zemljo bi povezoval tudi mini rudniški vlak za
obiskovalce. Tako društvo kot tudi v Zagorju na sploh v pretekli in polpretekli
zgodovini vidijo zelo dobro turistično privlačnost, ki jo je treba predstaviti
in ponuditi le na pravi način. Preurejanje in obnova tudi rova, kjer je
razstava, je tako le del idej in načrtov. Realizirali so denimo že Rudarsko učno
pot po vseh rudniških jamah v Zagorju in okoliških naseljih v občini od
Europarka, preko Ruardija, Krušne peči v Kisovec in do Rudarskega muzeja.
Razstava je sicer na ogled do
pojutrišnjem in sicer danes od 18. do 20. ure, jutri od 16. do 20. in v nedeljo
od 9. do 12. Informacije na 041 355 293
Foto: ČZ