Dolga leta, nekaj več kot 250 pravzaprav, so globoko pod zemljo v zasavskih revirjih kopali rudo, imenovano črno zlato. Premog, ki je pomembno vlogo imel v nekdanji Jugoslaviji in tudi širše. In predvsem v domačih krajih, kjer je pustil neizbrisen pečat zgodovine nekega obdobja. To sicer kljub temu, da je s temi slovenskimi dolinami neločljivo povezano, dokončno mineva in se poslavlja, Zasavci pa so trdno odločeni, da spomin na tradicijo ohranijo tudi za zanamce.
V ta namen so pred dvema letoma med drugim v Trbovljah ustanovili projekt 4. Dritl, svojevrstni muzej rudarstva. Na površju, v prostorih trboveljskega Delavskega doma, so uredili pomanjšano obliko podzemnega rudarskega sveta, kakršnega so tod globoko pod površjem poznali stoletja.
Odziv in uspeh, ki ga je projekt doživel, je dal novih idej in načrtov o nadaljevanju ter širitvi. Danes so tako v Delavskem domu odprli tudi novo rudarsko zamisel, imenovano Pobeg iz rudnika. Gre za projekt, s katerim se pod zemljo podamo na površju s pomočjo sodobne virtualne tehnologije.
»Se upaš spustiti v temne globine rudnika? Trboveljski rudnik je v zapiranju in z njim tudi vse njegove skrivnosti… Opravljajo se še zadnja vzdrževalna dela. Rudnik počasi podirajo. V najglobljem predelu trboveljskega rudnika – Črni luknji, iz katere izvirajo najbolj nenavadne legende in kjer se je skozi stoletja kopal najkvalitetnejši črni premog, je prišlo do hude nesreče. Rudarji, ki so skušali rov Črna luknja zasuti, so namreč sami ostali pod ogromnim zruškom. Vodja – štajger ponesrečenih rudarjev poziva k takojšni akciji! Zbrati je potrebno junaško ekipo reševalcev, ki bo rudarje rešila iz temnih globin… Kdo bo kos nalogi? V rudniku se namreč dogajajo čudne stvari… Bomo morda končno odkrili njegove skrivnosti?« vabijo v virtualni svet nekdanjih, minevajočih časov.
Kot na šiht’ v jam’
V sodelovanju z Občino Trbovlje v sklopu projekta Inspiracija, Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška, je poleg omenjenega poustvarjenega rudarskega podzemnega sveta zaživelo tudi virtualno doživetje rudarjenja, načina in narave dela pod zemljo, razmer v rudniku, stvari, ki so se dogajale v rovih in podobno.
Eden tistih, ki največ vedo o projektu in ki je poleg že od začetka, je tudi kustos v Delavskem domu Bogdan Šteh, ki je projekt opisal podrobneje v izjavi:
Ureditev projekta je v pretežnem, 85% delu, sofinancirana iz evropskih sredstev, preostala sredstva so iz občinskega proračuna. Skupni ureditveni stroški so sicer 25000 evrov za opremo in 30000 za ureditev prostora.
»Veseli smo, da imamo še eno odlično turistično ponudbo. Zato je Občina brez težav sodelovala pri tem projektu, s katerim smo šli še korak naprej od klasične tako imenovane sobe za pobeg. Projekte in ideje v tej smeri bomo vsekakor razvijali še dalje in tudi Občina bo pri tem z veseljem sodelovala,« pravi županja Jasna Gabrič.
Razveseljivo in vsekakor za poudariti je tudi, da so avtorji celotnega projekta domačini in da gre za v celoti originalen zasavski projekt.
»Od tega unikatnega projekta si obetamo še več obiska. Ni pa to edini načrt, ki ga še imamo. Skupaj z Občino Trbovlje in ostalimi javnimi zavodi imamo načrte o različnih razširitvah. Ljudje prihajajo na obiske od drugod, tudi z avtobusi in ker se vsem naenkrat številčno ne moreš posvetiti, bo nujno potrebno poskrbeti za porazdelitev nalog in tovrstno organiziranost, za vključitev dodatnih lokacij za oglede in podobno,« pravi v.d. direktorica Delavskega doma Špela Pavli Perko.
Največjo možno pohvalo za idejo in njeno udejanjenje, kot pravijo v Delavskem domu, pa so dobili od upokojenih rudarjev. Knapi, ki so si ogledali nadzemni rudniški svet, ki je sicer ne le poustvarjen po originalnem podzemnem, ampak tudi opremljen z originalnimi stvarmi in pripomočki, so bili enotni. »Prjatu’, kot bi pršu’ na šiht u jamo« so strnili ganljivi ogled.
Foto: Delavski dom Trbovlje