V soboto smo tudi v Sloveniji obeležili svetovni dan oživljanja. Trboveljski Rdeči križ je na tržnici pred Sparom v ta namen organiziral akcijo osveščanja Slovenija oživlja. Prikazali so, kako se izvaja prva pomoč, obiskovalci pa so tudi sami lahko v praksi preizkusili njeno nudenje na lutkah. »Mimoidoči so se dobro, lepo odzvali prikazom oživljanja in uporabe defibrilatorja. Našo ekipo prve pomoči moram res pohvaliti, odlični so, zanesljivi, odprti, tako da ljudje zares lahko vidijo, kako odreagirati v primeru, ko pride do srčnega zastoja,« pravi sekretarka RKS OZ Trbovlje Mateja Leskovšek.
Najmlajši in starejši so se z zanimanjem odzvali vabilu, naj se preizkusijo na lutkah, dobili pa so tudi odgovore na vsa vprašanja, ki so jih zanimala.

»Z zaigranim prizorom z izbranimi prostovoljci smo prikazali primer izvajanja prve pomoči zaradi nesreče pred trgovino in sicer povzročiteljici z nakupovalnim vozičkom, povzročitelju s skirojem in očetu ponesrečenega fanta. V prizoru smo uprizorili dečkove poškodbe roke in glave, povzročiteljičino posledično slabost in srčni zastoj zaradi strahu in panike ter jeze očeta poškodovanega fanta,« pravi Simona Solina, namestnica vodje ekipe prve pomoči RKS OZ Trbovlje.

Po statistiki pri nas vsak dan srčni zastoj doživi 5 ljudi. Vzrok je običajno neka bolezen in več ko jih bo znalo pomagati in oživljati, več ljudi se bo rešilo. V Sloveniji po nenadnem srčnem zastoju dosegamo okoli 15% preživetost po odpustu iz bolnišnice. »15% je malo, če vemo, da takoj pomagamo in da je v bližini avtomatski defibrilator in lahko rešimo okoli 80% ljudi. 15 proti 80% ljudi je pa zelo veliko,« pravi licencirani predavatelj RKS Rok Janežič.
Letno izobrazijo okoli 20.000 ljudi, med njimi tudi voznike motornih vozil. Gre za 10-urne tečaje, ki vključeno znanje oživljanja. V Zasavju osveščajo tudi po šolah, vrtcih, izobražujejo tudi učitelje in vzgojitelje. »Tudi ti imajo bolničarski tečaj in lahko sami takoj odreagirajo, usposabljajo in izobražujejo pa lahko tudi otroke. To so zametki, ki s časom rastejo. Iz lastnih izkušenj opažam, da je vse bolj zanimivo za mlajše, na primer mlade starše, ki se zavedajo posledic, ki jih prinašajo nezgode. Starostna doba se zvišuje, s čemer je tudi srčnih zastojev zaradi stresov, vsakdana in sprememb na srcu več. S tem, ko učimo ljudi temeljnih postopkov oživljanja, v družbo vračamo zavedanje, da je pomoč sočloveku nekaj dobrega, da nismo le individum in vsak zase in da ne bi več prihajalo do dogodkov, ko pride do nesreče in človek tudi po nekaj ur leži na cesti, pa mu nihče ni hotel, upal ali znal pomagati,« doda Janežič.

Ekipe so namenjene tudi posredovanju, kadar osnovno zdravstvo in osnovne redne službe ne zmorejo več. Tak primer je bila corona virus epidemija. »Naši bolničarji, ki so sicer laiki, ki imajo zelo intenzivna izobraževanja z zdravstvenega področja, so šli pomagati tudi v bolnišnice, domove starejših, na mejnih prehodih so merili temperaturo in podobno. To je velika prednost in pomoč. So pa ekipe RKS za pomoč v situacijah in razmerah, ko je težko. Ob denimo nekem potresu, kjer je veliko poškodovanih, je nerealno pričakovati, da bodo službe za zaščito pred naravnimi nesrečami zmogle tak obseg. V ekipah so ljudje različnih profilov in poklicev, od hišnikov, čistilk, kuharic,… ki jih bodo v primeru potrebe lahko v rednem procesu dela pogrešili. Težje oziroma nemogoče pa je takrat vključiti denimo medicinske sestre, ki bodo v takih situacijah že tako na delu,« še doda Janežič. Ekipe, ki jih usposabljajo licencirani predavatelji, imajo sicer redna preverjanja znanj in izobraževanja.

Foto: ČZ