Čeprav Peter Kauzer in Darko Jorgić v Tokiu nista osvojila olimpijskih medalj, ju je Zasavje sprejelo prav tako bučno, kot če bi ju. V domačem Hrastniku so jima pripravili sprejem s številnimi domačini, najbližjimi družinskimi člani, trenerjema, rudarsko delavsko godbo in Orleki. Hrastniška olimpijca sta v družbi zagorskega župana Matjaža Švagana prišla pozdravit tudi starša Primoža Rogliča.
Darko Jorgić je kljub temu, da ni osvojil medalje, vidno žarel od zadovoljstva. Na svojih prvih olimpijskih igrah je v namiznem tenisu uspel premagati kar četrtega najboljšega na svetu in se prebiti v četrtfinale, med osem najboljših na svetu, kar je velik uspeh. »Občutki so fenomenalni in presrečen sem spričo rezultata, čeprav sem bil sprva, priznam, vendarle malce razočaran, ker sem se poslovil po četrtfinalu,« pravi. Pošali se tudi, da je tudi njega nerviral Japonec s svojim kričanjem med igro, a je to sam pač vzel kot dele njegove igre. »Zdaj si bom nekaj dni vzel za počitnice, po vrnitvi pa začnem spet s treningi,« pove.
Peter Kauzer je svoj nastop v polfinalu prenesel povsem športno. »To niso moje zadnje olimpijske igre, želim si in načrtujem še ene. Čutim se dovolj mladega, no bomo videli, kaj vse še bo. Definitivno pa je še ena olimpijada moj cilj. Konkurenca v Tokiu je bila enaka, kot na vseh drugih tekmovanjih. V moji kategoriji pa je ne glede na starost tako, da te lahko odnese že vsaka najmanjša napaka. Sam sem naredil dve. Ni bilo nobenega pritiska, šlo je za nepredvidljivost našega športa. Voda se vseskozi spreminja in na koncu ni šlo od starta do cilja kot želeno. Razočaranje seveda je, ampak je kar je. Imam pa vsaj kolajno s prejšnje olimpijade, vprašanje pa je, kako bi bilo, če je ne bi imel,« pravi. Olimpijada v Tokiu tudi ne pomeni njegovega slovesa od športa. Tudi naslednja v Parizu, če se je bo udeležil, ne bo tista točka, na kateri bi se poslovil od športa. »Tekmovanja, tudi olimpijska, nimajo s tem pri meni nobene zveze. V vsakem primeru bom ne glede na to, kdaj se bom odločil za slovo, odpeljal še zadnjo, poslovilno tekmo,« pravi.
Olimpijske igre so v Hrastniku podoživljali tudi gostje. Iz Zagorja so prišli sosednja olimpijca pozdraviti tudi župan Matjaž Švagan in starša Primoža Rogliča. S hrastniškim kolegom Markom Funklom sta poudarila, da tudi šport združuje Zasavje in da je prav tako. Zagorski župan je Kauzerju in Jorgiću v imenu Zagorja prinesel tudi posebni darili. Poklonili so jima repliki fibule oziroma okrasni broški, varnostni zaponki za pritrjevanje oblačil. Posebni in dragoceni sta zato, ker sta izkopanini iz bronaste dobe, najdeni v Zagorju. Na svetu je, kot pravi zagorski župan, le 20 takšni replik iz Zagorja. »Zasavje je vendarle ena celovita občina in prav je, da spoštujemo uspeh sosednjih občin v regiji,« pojasni, zakaj so se odločili za prav to darilo hrastniškima olimpijcema.
Na odru so se Kauzerju in Jorgiću pridružili tudi starši in najožji družinski člani, Jorgićeva partnerka in oba trenerja.
Obema športnikoma so čestitali tudi mnogi najmlajši, mladi in stari, navijačem sta razdelila podpisane kartice, občane pa so pogostili tudi s torto. Za glasbo in zabavo so poskrbeli Orleki, ki so kot zasavski domačini zaigrali primerno glasbo, prvič doslej pa je skupaj in prav za ta dogodek nastopila združena postava hrastniške rudarske in delavske godbe.
Foto: ČZ