Od Trbovelj do Hrastnika ali obratno se bo po novem moč sprehoditi tudi drugače, kot smo bili vajeni doslej. Le enkrat letno sicer in samo ženske, a vendarle. Pet kilometrov dolga pot bo eno od obeležij 8. marca, svetovnega dneva žensk, obenem pa tudi ohranjanje spomina na poslavljajočo se rudarsko panogo.
Ženska osemdeseterica je pot premierno preizkusila v petek zvečer, ko se je pod zemeljsko površje podala skozi rudniški vhod v Hrastniku, na površje pa prišla spet na trboveljskem Ajnzerju.
»Tek ali pohod po rudniškem rovu je ena od idej, kako Zasavje predstaviti mladim domačim rodovom in tudi drugim za bodočnost v povezavi s preteklostjo, z izginjajočo rudarsko industrijo. Marsikatera udeleženka iz Zasavja bo lahko vsaj približno videla, kako in kje so delali njeni predniki in dobila še dodatno sliko, od kod so njene korenine. Za udeleženke od drugod pa je to tudi na sploh nekaj povsem novega,« pravi pobudnik ideje Marko Planinc.

Pomerile so se druga z drugo in s seboj
Prireditev v rovu, ki leži 250 metrov globoko pod najvišjo zunanjo točko nad njim na Ojstrem, je vzbudila veliko zanimanje žena in deklet, ki so svoj praznik želele obeležiti na nekoliko drugačen način. Prijavilo se jih je 333 in z vseh delov Slovenije. Žal pa je korona naredila svoje, zato marca prireditve ni bilo moč in tudi ne varno izpeljati. Udeleženk na septembrski prestavljeni je bilo manj, kot je bilo prijavljenih, a vseeno lepo število. Zaradi preventivnih ukrepov zaradi korone so morali odpovedati načrtovane aktivnosti pred in po teku. Koncert, tekmovanje v metu bata škornja rikverc v kuolmkišto, razglasitev zmagovalk, žrebanje nagrad…Osemdeset udeleženk se je kljub temu pomerilo v hitrosti. Izbirali so zmagovalke v absolutni kategoriji in najboljše po posameznih kategorijah in starosti.
V rovu je bila ves čas prisotna reševalna služba, predstavniki rudarske stroke, vidne označbe in smerokazi, zračenje in drugo. Ob prihodu na cilj jih je pričakal znameniti rudarski Perkmandeljc, ki je vsaki podaril cvetje in ji postregel s krofom ter osvežilnim napitkom.
Za udeleženke, ki so se že marca prijavile, pa se sedaj niso udeležile podzemnega izleta, vplačana prijavnina velja za udeležbo v marcu prihodnje leto, lahko pa se jo unovči tudi za letošnji zimski Jamatlon.

Cigareta, nato ponovitev
Organizator si želi, da bi podzemni tek postal tradicionalen. »Rov se sedaj, s poslavljanjem rudarske panoge, le vzdržuje. Je varno, čeprav se za siceršnji in prvotni namen ne bo uporabljal več. Vsekakor pa bi lahko stvar bila turistična atrakcija in nekaj drugačnega, česar ni na vsakem koraku,« še pravi Planinc.
Ideja se je v praksi že v prvo prijela, saj so bile po izjavah sodeč udeleženke zadovoljne. Utrujene, saj preteči ali prehoditi pet kilometrov pod zemljo ob občutkih, ki ob tem prežemajo vsakega človeka, ni ravno mačji kašelj, a navdušene. Ni jih namreč bilo malo, ki bi podvig kar takoj še enkrat ponovile. »Daj mi eno cigareto, da pridem k sebi, potem grem pa še enkrat nazaj notri,« je pripomnila ena od njih ob prihodu na površje. Večina preostalih pa bi podvig ponovila po počitku čez kakšen dan. Sicer pa, če ne prej, marca prihodnje leto…

Foto: ČZ in arhiv Zavod Savus