Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ČZ

V Zagorju novi trije Grumovi nagrajenci

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila sinoči osrednja slovesnost pred letošnjim kulturnim praznikom, na kateri je Občina Zagorje ob Savi podelila plakete dr. Slavka Gruma trem ustvarjalcem s področja kulture. Tokratni dobitniki plaket, ki jih v Zagorju ob Savi podeljujejo že od leta 1975, so Ana Hrastelj, Boštjan Grošelj in Ilja Gasan Osojnik Črnivec.
Zbrane je najprej nagovorila Marjana Mlinarič Pikelj, ki je vse življenje tesno povezana z zagorsko kulturo. Dolga leta je kot predsednica Pihalnega orkestra Svea kreirala 165-letno zgodovino orkestra, kot amaterska igralka pa sodeluje v dramski skupini Elektroelement Izlake. Med drugim je poudarila, da kultura ni samoumevna. Pomembno jo je živeti, negovati in tudi braniti. »Še posebej pa je pomembno, da ima slovenski jezik, v katerem je Prešeren ustvarjal, še danes moč, če ga uporabimo s spoštovanjem in srcem. Predanost jeziku, naši slovenski besedi, je tisto, kar ohranja narod živ in med nami gradi most sodelovanja in razumevanja. In to je tisto, kar v današnjem času še posebej šteje,« je dejala.
Nagrade je podelil župan Matjaž Švagan.

Ana Hrastelj s svojo predanostjo, strokovnostjo in srčnostjo že več kot desetletje pomembno sooblikuje umetniško podobo Glasbene šole Zagorje ob Savi ter s svojim delom širi ljubezen do plesa in baleta med otroki, mladino in širšo skupnostjo. Na zagorski šoli kot učiteljica baleta uspešno deluje dobro desetletje. Pripravila in sooblikovala je številne baletne predstave, koncerte in prireditve, ki so zaznamovale kulturno dogajanje v občini. Bogato delo obsega več kot 242 nastopov s skupno 875 programskimi točkami. Med najpomembnejše projekte sodijo samostojne baletne predstave, v zadnjih letih Štirje letni časi, Plesno potovanje, Disney po baletno, Baletni svet barv in Ko slike oživijo. Pod njenim mentorstvom so se učenke uspešno predstavile na številnih plesnih in baletnih tekmovanjih v Sloveniji, pa tudi v tujini. Njeni učenci in učenke redno dosegajo odlične rezultate, kar pet učenk je nadaljevalo šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ana Hrastelj je izjemna pedagoginja, ki svoje delo opravlja s srcem, predanostjo in neizmerno ljubeznijo do plesa.

Boštjan Grošelj je v krajevnem in občinskem prostoru poznan kot velik ljubitelj pisane besede, pesniških verzov in povezovalec različnih dogodkov. Študij novinarstva je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani zaključil leta 1999. Poklicna pot pa ga ni ponesla med novinarske kolege, temveč se je odlično znašel v njihovih različicah. Leta 2003 je izdal knjižni prvenec Svetloba, ki ožarja. Leta 2007 je s pesniško skupino Z. poeti, ki jo je vodil, v soavtorstvu izdal zbirko pesmi Ogovarjanje tišine. Njegovo ustvarjanje zajema številne brošure o delovanju gasilskih društev in Gasilske zveze Zagorje. Blizu mu je razmišljanje o verskih vsebinah. Napisal je knjigo Pod plaščem sv. Lamberta: Mozaik župnije Šentlambert do današnjih dni. Je tudi avtor zgodb krajanov iz časov narodnoosvobodilnega boja na območju od Čolnišč do Tirne Pomniki viharja: Odmev pretresljivih časov. Kot publicist je sodeloval tudi pri izdajah knjig s športnega področja. Več kot 20 let ureja in lektorira Krajevni list KS Šentlambert. Piše nekrologe, desetletja je urejal pesniško rubriko v časopisu Zasavc in organiziral kulturne prireditve v domači KS. Piše vezana besedila in pesmi za krajevne prireditve.

Ilja Gasan Osojnik Črnivec je že mnogo let krajan Mlinš. Od mladosti je sodeloval v dramskih krožkih in impro gledališčih, od Ane Monro do KUD France Prešeren. Igral je, oblikoval scenarije, nastopal doma in v tujini, mentoriral. Kot gimnazijec je sodeloval pri literarnih dogodkih, pričel pisati poezijo, nastopal, sodeloval na natečajih, pojavljal se je tudi na televiziji. V delo KD Mlinše se je aktivno vključil leta 2004, nastopal je v gledaliških igrah in kulturnih predstavah. Sodeloval je pri projektu vzpostavitve Kulturno-turističnega centra Mlinše in drugih projektih. V zadnjih letih aktivno skrbi za razvoj kulturnega življenja v kraju. V dvorani vsako leto organizira ogled poljudnoznanstvenih razstav, tudi v sodelovanju z akademskimi inštitucijami. Za predstave oblikuje likovno dovršene plakate in vabila. Skrbi tudi za tehnične izboljšave v kulturnem domu, vodi kulturne programe, je organizator dogodkov in podpredsednik društva.
V sklepnem delu prireditve so sodelovali člani Slovenskega okteta in Godalnega orkestra Glasbene šole Zagorje ob Savi. 

Foto: Robi Verbajs

Danes v Zagorju podelitev plaket

Občina Zagorje ob Savi vabi na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo danes ob 19. uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na njej bodo podelili plakete dr. Slavka Gruma. Zbrane bo nagovorila Marjana Mlinarič Pikelj.
Letošnji dobitniki so Ana Hrastelj, Boštjan Grošelj in Ilja Gasan Osojnik Črnivec. Za kulturni program bodo poskrbeli člani Slovenskega okteta, ki se jim bo na odru pridružil Godalni orkester Glasbene šole Zagorje ob Savi.

Foto: ČZ

S sedemnajstimi na enega teniških vrhov sveta

Športna dvorana v Hrastniku je predvčerajšnjim pokala po šivih. A ne zaradi kakšne spektakularne športne tekme, ampak zaradi množice, ki je nestrpno čakala prihod enega iz domačih vrst. Natančneje Žiga Šeška, ki se je vrnil z najmanjše celine na svetu. Tam doli, kot pogosto na kratko imenujejo Avstralijo, je namreč osvojil mladinski Grand slam, eno od tekem najbolj slovitih teniških merjenj moči. Na legendarnih tekmovanjih so v preteklosti tako v ženskem kot moškem tenisu zmagovala najbolj legendarna svetovna teniška šampionska imena, sedaj pa se jim je pridružil tudi prvi Slovenec. Po Mimi Jaušovec in Katarini Srebotnik je 17-letni Hrastničan tretji iz Slovenije, ki mu je uspel ta met in obenem prvi moški igralec.

Pričakali vsi
Kot je ob takšnih dogodkih običajno, so sveže pečenega šampiona pričakali tako navijači, kot domači in politiki. »Dogodek je bil organiziran v znamenju ponosa, hvaležnosti in podpore mlademu športniku, ki s svojo predanostjo in talentom predstavlja navdih za številne mlade športnike v Zasavju in drugod po Sloveniji,« so ob tem zapisali na Občini Hrastnik.
Žigi so med drugim čestitali tudi hrastniški župan Marko Funkl, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter predsednik Športne zveze Slovenije Damjan Kralj. Na odru sta se čestitkam pridružila tudi predsednika teniškega kluba AS Litija Janez Savšek in teniškega kluba Hrastnik Sebastijan Dacar, ki sta poudarila pomen sistematičnega dela z mladimi ter vlogo lokalnih športnih društev pri razvoju vrhunskih športnikov.
Športna dvorana Hrastnik je bila sicer najštevilčnejše seveda napolnjena z Žigovimi navijači. Teh ni malo, ob njih pa so se uspeha veselili tudi šampionovi prijatelji in družina. Za glasbeno in zabavno spremljavo so poskrbeli nepogrešljiva Rudarska godba Hrastnik, raperski duo UM & KUNA Freestyle Show ter The Hiš’n band. Žiga je dobil tudi torto, ki pa je je zanj ostalo bore malo. Simbolično jo je namreč razdelil nekaj navijačem.

Premagal prijatelja
V finalu je Žiga kot siceršnji sedmi nosilec s 4:6, 6:3 in 6:4 premagal četrtega nosilca, Američana Keatona Hancea. Dvoboj je trajal skoraj dve uri. Hance je v prvem nizu vodil s 4:2 in prednost obdržal do konca niza. V tretjem pa je bila odločilna sedma igra, ko je Šeško dobil igro na servis Američana. S Hacetom sta sicer, zanimivo zasebno prijatelja. Tudi med turnirjem sta skupaj trenirala. A na tekmi sta tekmeca, ki si prizadevata za čim boljše rezultate in zmage.
Po uradnem delu sprejema v domačem kraju si je mladi teniški šampion vzel čas za druženje z navijači. Z njimi se je fotografiral, izmenjal nekaj besed ter delil avtograme. »Sprejem je bil lep primer povezovanja lokalne skupnosti in podpore mladim športnim talentom ter dokaz, da Hrastnik stoji za svojimi uspešnimi posamezniki. Žigi želimo še veliko športnih zmag in uspehov na njegovi nadaljnji teniški poti,« je med drugim povedal župan. Sicer pa so njegovi uspehi, kot pravi Žiga, zasluga tudi družine. Starša, brat in sestra ga podpirajo, navijajo zanj, pogosto pa tudi spremljajo na tekmah in turnirjih po svetu.

Foto: Branko Klančar