Po letu dni od pobude, da se v spomin in zahvalo vsem rudarskim rodovom postavi spomenik, ki bo trajno obeležil več kot 250 letno rudarjenje v revirjih, je včeraj zvečer zasijal eden največjih rudarjev na svetu. V Trbovljah so prižgali osem metrski kip rudarskega junaka Prometeja. Skulptura je s Špicberga polni dve uri razsvetljevala nebo nad nočnimi Trbovljami s posebnim ognjemetom, ki je švigal poldrugi kilometer visoko in ga je kljub nizkim oblakom bilo moč videti v osrednji Sloveniji. Skulptura, ki je delo akademskega kiparja magistra Zorana Pozniča, je sicer bila postavljena že pred časom, a je nekaj časa bila zavita v folijo. Avtor in pobudniki projekta so želeli, da ostane skrivnost in da podžiga radovednost ljudi do trenutka, ko bodo razmere zaradi korone končno dopuščale svečano odkritje in otvoritev. Ker glede tega razmere še niso povsem primerne in ker se tudi še ne ve, kdaj bodo, so se odločili za poskusni prikaz orjaka na predvečer mednarodnega praznika dela.

S Špicberga na Drajeršoht
Avtor je kip na eni od vzpetin znanega trboveljskega hriba ustvaril iz 150 in več let starega jamskega železja iz zasavskih rudniških rovov in stare opreme. Po večmesečnem ustvarjanju v delavnici na Ajnzerju ga je oblikoval v skulpturo, ki uteleša eno od počastitev in spominov na pol tretje stoletje dolgo rudarsko zasavsko zgodovino. Z mesta, kjer stoji, sveti na drugo stran doline, na še enega od rudarskih pomnikov, Drajeršoht. Kip je osvetljen od znotraj, saj bosta energija in svetloba iz lastnega napajanja. Odločitev za lokacijo je poleg finančnih sredstev bila odvisna tudi od tega, da bo viden čim bolj in čim več ljudem. Odločilno vlogo je igralo več ovir, od neustreznega zemljišča, previsokih leg, vremenskih razmer in podobno. Višje kot bi kip stal, bolj je izpostavljen močnim vetrovom in bi moral biti še višji, da bi bil normalno viden. Višina pa pomeni tudi težo in posledične tehnične težave. V živo skalo je izkopana luknja in vlitih 65 ton betona, kip pa je tudi fiksiran z vijaki na podlago. V globini pod njim je tri metre mreže in betona. Vse je varovano s pet ali šestkratnikom. Kip stoji na približno 1000 m2 velikem zemljišču, ki so ga morali izsekati, saj je bil poraščen z drevjem in grmičevjem. Poseben zalogaj je bil transport iz delavnice. Kip so prepeljali v enem kosu, z avto dvigalom in kot posebni prevoz. Cesta je povzročila kar nekaj preglavic. Kip meri 8 metrov, tehta nekaj ton, zadnja polovica ceste pa je strma, na več mestih ozka, z ovinki in skozi strnjeno naselje na hribu. Tudi do mesta, kjer stoji, ni direktnega dostopa. Zato so ga dvignili z avto dvigalom z najbližje točke pod lokacijo. Sprva je bilo načrtovano, da ga prepeljejo z vojaškim helikopterjem, a vojska nima helikopterja zmogljivosti, s katero bi dvignil in prepeljal več ton težko skulpturo.

Največji virtualni kres
Velikan ima tudi utripajoče rdeče srce, ki ga je iz zasavskega premoga izdelala oblikovalka Marjeta Hribar. Zadnje priprave in vdelava srca v trup kipa so bile delo trboveljskih gasilcev. Realizacija idejen o kipu je sicer bila vprašljiva. Čeprav gre za prvo tovrstno stvaritev v Sloveniji in bržkone redkost tudi v svetu in avtor kipa nadaljuje s tradicijo zasavskih likovnih umetnikov pri ustvarjanju umetniških del z rudarsko tematiko, je glavna težava bila denar. »Za izgradnjo spomenika Rudar-Prometej nismo našli finančnega investitorja. Odločili smo se za gradnjo na osnovi donatorstva in prostovoljnega dela. Odziv ljudi je bil tako odličen, da lahko rečemo, da je to pravi ljudski spomenik. Vsem donatorjem, sponzorjem in mnogim prostovoljcem se iskreno zahvaljujemo za denarne prispevke in opravljeno delo. Celotna zgodovina Zasavja, njen gospodarski in družbeni razvoj, je vsestransko povezana s premogovništvom. Pri Zasavčanih je še vedno živo prisotna rudarska tradicija in spomenik Rudar-Prometej bo večno spominjal sedanje in bodoče generacije, kako pomembno je bilo premogovništvo za nastanek in uspešen razvoj tega področja ,« pravi predsednica  Društva Trbovlje novo medijsko mesto Vesna Jesih. Izdelava in postavitev kipa, odkup zemljišča in drugo so znašali 45 tisočakov. »Z nocojšnjim najvišjim in največjim virtualnim kresom Prometej vstopa v življenje in večnost. Gre sicer za simbolno, virtualno otvoritev, saj bo tista prava, ki jo želimo, takrat, ko bodo to dopuščale razmere. Gre za enega od neke vrste kazalcev za boljše čase tudi v revirjih,« pravi Zoran Poznič.
Sončno elektrarno, ki bo napajala kip, je doniralo podjetje GEN-i. Vse je avtomatizirano in računalniško vodeno. Vsak večer se laserski žarek prižge ob določeni stopnji teme. »Urediti je treba še dostop, ploščad na kateri stoji, postavljena bo zaščitna ograja, zbirajo se še zadnja finančna sredstva. Posebna zahvala gre gospodu Gideonu, ki je opravil ogromno delo varilstva. Celotno delo ustvarjanja kipa smo opravili trije ljudje, on, jaz in imela sva certificiranega varilca, tako da lahko rečem, da bo kip stal še petsto let,« doda.

Foto: ČZ in GR