Na Regionalni razvojni agenciji Zasavje je potekal dogodek H2Green = Prihodnost ali sedanjost: Zakonodajno-regulatorni forum. Udeležili so se ga predstavniki vlade, industrije in raziskovalne sfere iz različnih držav, ki so razpravljali o priložnostih, izzivih in zakonodajnih okvirih razvoja vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo na ravni regij in širše. Dogodek je organizirala Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRAZ) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v okviru Interreg SI-AT projekta H2GreenFUTURE, ki ga vodi Kemijski inštitut.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka za področje energetike na MOPE, je v uvodnem nagovoru poudarila: »Veseli me, da prav Regionalna razvojna agencija Zasavje s partnerji iz Slovenije in Avstrije ter ob strokovni podpori Kemijskega inštituta prevzema aktivno vlogo pri spodbujanju dialoga med državo, industrijo, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Le s sodelovanjem vseh deležnikov bomo lahko zagotovili pravičen prehod, ki ne bo pustil nikogar ob strani. Današnji forum odpira ključna vprašanja – kako zakonodajno in regulatorno okolje narediti bolj spodbudno za razvoj vodikovih tehnologij, kako pospešiti uvajanje pilotnih projektov ter kako okrepiti lokalne energetske skupnosti, ki bodo temelj nove, odporne energetske prihodnosti. Ob tem želim posebej poudariti pomen komunikacije – ne le med institucijami, temveč tudi z javnostjo, izobraževalnim sistemom in mladimi. Zasavje že kaže pot z vključevanjem tem o energiji in vodiku v šolske programe – in to je prava smer: od zgodovine premoga k prihodnosti vodika.«

Na forumu so izpostavili pomen jasnih zakonodajnih okvirjev in spodbudnega okolja za hitrejši razvoj vodikovih tehnologij ter oblikovanje skupnih standardov. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks iz treh avstrijskih zveznih dežel, projekta North Adriatic Hydrogen Valley (NAHV) iz Italije in Hrvaške ter Zasavja, kjer nastaja Center za razvoj, demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT). »Glavni cilj priprave Akcijskega načrta za vodik je priprava ukrepov in priporočil odločevalcem za vzpostavitev spodbudnega razvojnega okolja, ki bo omogočilo vzpostavitev trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji za nadaljnji razvoj proizvodnje in uporabe vodika ter potrebne infrastrukture v Sloveniji skladno s cilji NEPN in drugimi strateškimi razvojnimi usmeritvami Sloveniji,« pravi mag. Stane Merše z Instituta Jožef Stefan.
»Vodik ni le energija prihodnosti – znotraj projekta NAHV ga vnašamo v sedanjost. Da bi to uspelo, potrebujemo jasen in spodbuden zakonodajni okvir, ki bo omogočil razvoj vodikove družbe v Sloveniji in širše,« dodaja Jerneja Sedlar iz HSE.

V projektu H2GreenFUTURE partnerji naslavljajo izzive, povezane z razvojem vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo v obeh državah. Naraščajoči vpliv podnebnih sprememb in potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov poudarjata pomen razvoja ogljično nevtralnih tehnologij, kjer imajo vodikove tehnologije velik potencial.
Pripravo izobraževalnih vsebin koordinira Koroška univerza uporabnih znanosti, RRAZ pa jih v sodelovanju s projektom Zasavsko učno stičišče Preplet, ki ga sestavlja konzorcij večine zasavskih šol, pilotno uvaja v zasavske srednje šole.
Poleg teoretičnih in praktičnih prikazov bodo šolam in podjetjem na voljo tudi usposabljanja v Centru za razvoj, demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT). Laboratorij bo omogočil razvoj in preizkušanje naprednih rešitev za zeleni in nizkoemisijski vodik, zajem ogljikovega dioksida ter učinkovito rabo virov.«
Dogodek so zaključili z okroglo mizo o glavnih izzivih zakonodajno-regulatornega področja in oblikovanju predlogov rešitev ter priporočil za pospešitev razvoja vodikovih tehnologij.

Foto: RRAZ