V gasilskem domu na Čečah je potekalo zanimivo srečanje. Organizirala ga je znana zagorska družina Tori, ki je sicer tesno povezana med drugim tudi z legendarno slovensko glasbeno skupino Orlek. V vasi nad Hrastnikom in Trbovljami se je zbralo približno 90 sorodnikov iz Slovenije, Nemčije in Amerike. Mnogi so se ne glede na to, od kod so prišli, srečali prvič, spet drugi niso vedeli, da so v daljnem sorodstvu in so korenine ter vezi ugotavljali prav na Čečah. Tudi v skupini Orlek je nekaj Torijev, član družine je tudi pevec Vlado Poredoš, ki se je priženil.
»Poročen je z mojo sestrično Marjano, v bendu pa je tudi njegov sin in moj brat Jure, tako da smo pri Orlekih v bistvu sedaj štirje Toriji. Vlado se je zelo lepo vživel v naš zasavski okoliš. V Zagorje je prišel v začetku osemdesetih in je hitro zapopadel, kot se reče, naš zasavski sleng, predvsem knapovski. Je umetniška duša, malo tudi filozof, malo zgodovinar. Blizu mu je naš zasavski črni humor. Poslušal je ljudi in njihove slengovske besede so ga privlačile kot poeta, pesnika, pogosto jih uporabi v svojih besedilih. Kot Prekmurec je Zasavje videl od zunaj in ga začutil malo drugače, kot mi Zasavci,« pravi Mitja Tori. Tudi Vlado, ki je sicer tudi zagorski turistični vodič, je na srečanju marsikoga videl prvič. »A je prav zaradi tega še bolj zanimivo, kot bi bilo sicer,« pravi.

Brez Facebooka ne bi šlo
Iskanje sorodnikov, dogovarjanje in usklajevanje so bili poseben zalogaj, ki je trajal kar nekaj časa. Pomagali so si s Facebookom, poznanstvi posameznikov in podobno. Glavna pobudnica in organizatorka je Juretova in Mitjeva sorodnica Jana Vejnović. »Daljni sorodnik iz Amerike Randy mi je na Facebook poslal fotografijo z vprašanjem, ali sem na fotografiji z njegovo staro mamo jaz. Odgovoril sem mu, da sem jaz, on pa je izrazil željo, da bi prišel v Slovenijo. Mi smo bili v Ameriki že leta 2000, a njega še nisem poznal. Letos imam Abrahama in sem rekel, da bom naredil piknik ter povabil tudi Randyja. To sem omenil Jani in je rekla, da bomo namesto piknika raje naredili tako, kot so pred 25 leti Američani,« pravi Jure Tori.

Zapisani na drevesu
Na srečanje so od najdlje prišli iz Amerike, natančneje iz Pensilvanije, iz Nemčije, večina pa je iz Slovenije. Med udeleženci niso bili znani obrazi le glasbeni, ampak tudi nekdanji profesionalni triatlonec Domen Dornik, ki je z rodbino Tori povezan po mamini strani.
Rodbina Tori je korenine pognala tako po Sloveniji, kot v tujini. Na srečanju so na ogled zato postavili tudi rodbinsko drevo. Veje so razvejane in segajo na različne konce in v preteklost, zanimivo je vmesno spreminjanje priimkov zaradi porok. Povabljenci iz Amerike denimo govorijo le angleško, saj čez lužo živi že nekaj generacij prvotnih Torijev. Družine so se na srečanju na kratko predstavile, si ogledale stare fotografije sebe in prednikov, skupaj pa so tudi zapeli in zaplesali. Nastopili so citrarka, harmonikarja, kitarist iz Pensilvanije in na koncu z enournim koncertom tudi Orlek.

Foto: arhiv Tori in ČZ