Skupina trboveljskih ljubiteljev in ohranjevalcev lokalne zgodovine se je lotila novega spletnega projekta. Na enem mestu so zbrali fotografski arhiv, ki ga premorejo. V sodelovanju s trboveljsko knjižnico je nastala spletna stran, ki bo po načrtih začela delovati v tem mesecu. Na predstavitvi v prostorih knjižnice na zadnjem rednem srečanju skupine so pred premierno pokazali delček zbirke, ki jo sicer še dopolnjujejo in urejajo.
V letih delovanja skupine, katere gonilna sila sta Robert Čop iz Knjižnice Toneta Seliškarja in ljubiteljski zgodovinar ter poznavalec lokalne zgodovine Rok Sterniša, se je nabral velik slikovni arhiv. Ta vsebuje že 14000 fotografij z vseh področij trboveljske preteklosti. Vse fotografije so skenirali in digitalizirali. S tem jih niso končno zbrali le na enem mestu in v računalniški obliki, ampak obenem poskrbeli tudi za njihovo dodatno zaščito pred izgubo in poškodovanjem. Pri urejanju zbirke je sodelovalo tudi društvo Perkmanjdelc in predsednik Toni Lisec.
Slikovna zbirka tudi na dotik
Prenovljeno spletno stran so predstavili v dveh glavnih sklopih in sicer na del s fotografijami iz zgodovine Trbovelj na splošno in del s fotografijami rudniških rovov in jaškov oziroma vhodov vanje. Slednjih so na območju Trbovelj našli in arhivirali kar 56.
»Zbirka bo glede slikovnega gradiva v celoti na voljo ne le na spletni strani knjižnice, ampak tudi na povsem novem računalniškem ekranu v knjižnici. Z dotikom si bo vsakdo lahko ogledal material o vsakem od rovov v trboveljski rudarski zgodovini. Poleg fotografij bodo tudi osnovni statistični in zgodovinski podatki ter opisi,« pravi Robert Čop.
V prihodnje tudi razvrščanje po ulicah
»V sami zbirki smo Trbovlje slikovno tematsko razdelili na posamezne dele, med idejami je tudi, da bi posamezne predele razdelili še podrobneje tudi na ulice in naselja. Plod izvrstnega sodelovanja z RTH je tudi ta, da je rudnik odstopil knjižnici celotno zbirko glasila Srečno. To je glasilo delavcev Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki je izhajalo v letih 1965 do 2011 in ki ga v celoti hranimo v domoznanski zbirki in je na voljo na ogled v knjižnici,« pa pravi Rok Sterniša.
V prihodnjem letu bodo glasilo Srečno tudi digitalizirali. Pri nastajanju in postavitvi spletne strani knjižnice na sploh gre zasluge pripisati tudi Tomažu Deželaku, ki je gradivo vnašal v računalnik in na spletno stran in Knjižnici.
Foto: ČZ