V Zagorju ob Savi so začeli projekt prenove stavbe Partizan. Stekla so pripravljalna dela na gradbišču. Izvedli bodo celovito energetsko sanacijo z ovojem stavbe s streho, elektroinštalacijami, ogrevanjem in prezračevanjem ter obnovo notranjih prostorov z dobavo funkcionalnega pohištva. Naložba bo zaključena do konca avgusta, v času del pa bo mogoča uporaba polovice igrišča ob Partizanu. Dostop do igrišča bo mogoč mimo zadnjega dela občinske stavbe.
Po zaključku projekta bo v stavbi zaživelo Zasavsko učno stičišče Preplet.

Foto: Občina Zagorje

Slovenija je letos prvič gostila Svetovno gozdarsko prvenstvo (World Logging Championship), na katerem se je pomerilo 107 najboljših gozdarjev sekačev iz 21 držav. Svetovno gozdarsko prvenstvo je v Sloveniji potekalo prvič. Glavni organizator je bilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) v sodelovanju z mednarodno organizacijo International Association Logging Championships (IALC). Dogodka se je poleg ekip s trenerji in vodji udeležilo tudi več kot 200 tujih spremljevalcev ekip in prvenstva. Prvenstvo na Hipodromu Šentjernej je zaznamoval zgodovinski uspeh slovenske reprezentance, ki je osvojila deset medalj.
Največji uspeh je dosegel Robert Čuk, ki bo prihodnji dve leti svetovni podprvak. Ekipno je slovenska reprezentanca, ki sta jo poleg Roberta Čuka sestavljala še Janez Meden in Žiga Švigelj, zasedla 3. mesto. Robert Čuk je osvojil še bronasto medaljo v disciplini zasek in podžagovanje ter srebrno medaljo v disciplini kombinirani rez.

Med ženskami najuspešnejša Zasavčanka
Maša Kurent, študentka gozdarstva, ki prihaja iz Zasavja, je postala svetovna prvakinja v disciplini zasek in podžagovanje. Uspeh je dopolnila s tretjim mestom v disciplini menjava verige in obračanje letve. Odlično se je v disciplinah zasek in podžagovanje ter kleščenje odrezal študent gozdarstva Florjan Felicijan, ki je zasedel 2. mesto, pri menjavi verige in obračanju letve pa 3. mesto. V disciplini štafeta je slovenska ekipa osvojila 3. mesto pred ekipama Poljske in Nizozemske, po osvojenih medaljah pa jo je prehitela le avstrijska ekipa. Letošnje prvenstvo je po mnenju organizirano na vrhunskem nivoju, kar so potrdili tudi udeleženci iz drugih držav. Velika pohvala gre organizatorjem, sodnikom in prostovoljcem, ki so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brezhibno. Trener slovenske reprezentance Tomaž Ščuka poudarja, da Slovenija na svetovnih gozdarskih prvenstvih še nikoli ni dosegla takšnega uspeha.

Foto: arhiv organizatorja

Na območju Résnice v Hrastniku so simbolično začeli z izgradnjo stanovanjskega projekta. Položili so temeljni kamen. Minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner, ki sta prisostvovala položitvi, sta predstavila ključne informacije o projektu ter njegov pomen za širšo skupnost.
V prvi fazi projekta bodo zgrajene tri stanovanjske lamele, povezane s podkleteno garažo. Skupno bo v njih zagotovljenih 84 javnih najemnih stanovanj s skupno površino 4.902,60 m². Gradnja naj bi bila zaključena v 20 mesecih.
Investitorja projekta sta Občina Hrastnik in družba Spekter d.o.o., gradnjo pa sofinancira Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je sredstva odobril v okviru programa za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj.

Foto:Občina Hrastnik

Tudi v Zasavju je že več let vse več primerov demence. Ta prizadene predvsem starostnike, v zadnjem letu in pol pa je stiska bila še posebej prisotna. Konec leta 2024 je Ministrstvo za solidarno prihodnost ob pregledu ugotovilo, da prostori za dementne v Domu starejših Franc Salamon Trbovlje ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo varovanega oddelka, zato Dom ne more več sprejemati stanovalcev, ki se na takšne oddelke namestijo na podlagi sklepa sodišča in Zakona o duševnem zdravju. Dom je prejel navodilo, da oddelek postopoma spremeni s predpisi socialnega varstva, še vedno pa lahko zagotavlja obravnavo vseh oseb upravičenih do institucionalnega varstva, tudi dementnih. S tem se je pojavil problem, kaj z novimi obolelimi in tistimi, za katere zaradi stanja v poštev pride le nastanitev v varovanem dementnem oddelku. Dom je sicer lažje primere demence reševal tudi z nastanitvijo v domačem okolju kolikor dolgo je mogoče in z obiski strokovnega osebja. V Trbovljah je nekaj okoli 16 tisoč prebivalcev s povprečno starostjo 47 let, kar presega slovensko povprečje. Približno četrtina je starejših od 65, indeks staranja pa kaže, da na 100 mladih do 14 let živi skoraj 200 starejših prebivalcev. Poleg tega se je v zadnjih dveh desetletjih opazno zvišala tudi starostna meja. V občini in Domu je precej devetdesetletnikov ali še starejših. Visoko starost pa spremlja vse pogostejša demenca.
Enota Prebold ima verifikacijo za dva varovana oddelka s kapaciteto za 24 bolnikov. V vmesnem času so problematiko delno reševali s premestitvami dementnih stanovalcev v Prebold s soglasjem svojcev.

Projekt znova obujen
Že pred leti so izoblikovali idejo izgradnje novega objekta za dementne v neposredni bližini Doma, kasneje pa je idejni projekt zamrl. Dom, ministrstvo za solidarno prihodnost in Občina Trbovlje so ta teden podpisali pismo o nameri izgradnje novega oddelka za dementne. Ta bo kot prizidek čez cesto od siceršnjega domskega objekta. »V njem je načrtovanih 100 postelj. Ena tretjina bo namenjena dementnim kot varovani oddelek. Poleg sob bodo urejeni tudi parkirni prostori in več zunanjega prostora. Iz sob bodo lahko stanovalci stopili tudi na travnato teraso,« pravi direktorica Danica Hren. Ideja je tudi, da bi z vmesno cesto ločena objekta povezoval zračni most, ki bi postal tudi razgledna točka na Trbovlje. »Gre za projekt, ki bo prispeval k večji varnosti, dostojanstvu in kakovosti življenja starejših generacij ter okrepil medgeneracijsko solidarnost v naši skupnosti,« je ob podpisu poudarila podžupanja Vesna Jesih. »Vesel sem, da smo danes tukaj, da podpišemo pismo o nameri. Vemo, s kakšno situacijo se soočamo, ko govorimo o demenci v Trbovljah. Jasno je, da je treba narediti korak naprej,« meni minister Simon Maljevac.
Občina bo projekt podprla z brezplačnim prenosom zemljišč za namen gradnje ter s pripravo potrebnih prostorskih aktov in drugih postopkov. Po podpisu pisma mora Občina Trbovlje pripraviti prostorski načrt. Upajo, da bi se gradnja prizidka, okvirno vrednega okoli 10 milijonov, začela že prihodnje leto.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje