Občina Hrastnik je na podlagi uspešnega dogovora z državo dosegla, da se obnovi še en odsek državne ceste čez Obrtno-industrijsko cono Steklarna-TKI Hrastnik in sicer od Kemične tovarne do Muzeja Hrastnik.
Na cesti so se začela preplastitvena dela in urejanje infrastrukturnih jaškov.
Zaradi del bo na omenjenem odseku postavljena delna zapora ceste do torka, 8. aprila 2025, do 17. ure.
Občina zaradi izvajanja del prosi za razumevanje in potrpežljivost.

Foto: Občina Hrastnik

Zagorje ob Savi se bo v prihodnjih dneh obarvalo v nežno rožnato barvo. Na kratkotrajno, a osupljivo cvetenje se pripravljajo japonske češnje.
Japonske češnje so v sklopu urejanja parka v Zagorju zasadili že pred šestimi desetletji. Najstarejša drevesa so ob Zdravstvenem domu Zagorje. Številni sprehajalci pa se radi sprehajajo v češnjevem drevoredu med potokom Medija in lokalno cesto proti Kisovcu, ki so ga zasadili leta 2009.
Ena od zanimivosti češnjevih drevoredov v Zagorju je tudi, da so jih na Hrvaškem pred nekaj leti v eni od spletnih anket uvrstili med najlepše v Evropi.

Foto: ČZ

Z aprilom bodo višje položnice za komunalne storitve za gospodinjstva v Hrastniku, kar je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet. Občina Hrastnik in Komunala Hrastnik sta za odjemalce zaradi zvišanih cen zagotovili subvencije. Te so na razpolago v višini približno 114.000 evrov.
Kdo bo lahko upravičenec in po kakšnem ključu bo subvencije moč pridobiti? »Subvencije se zaračunavajo samo fizičnim osebam, priključenim na vodovodno omrežje in odvajanje odpadne vode. V izračun subvencije na mesečnem nivoju so vključena gospodinjstva v občini Hrastnik, ki imajo aktiven vodomer DN  20-40 (cca. 4500 vodomerov/mesečno). V subvencijo odvajanja so vključena gospodinjstva, ki imajo aktiven vodomer DN 20-40 (cca. 3000 vodomerov/mesečno). To so tista gospodinjstva, ki imajo odvajanje v kolektor (bloki in individualne hiše, katerim ne praznimo več greznice ali pa je nimajo več),« pravi Martina Senčar s hrastniške Komunale.
Za ilustracijo so naredili izračun, kaj podražitev storitev pomeni za enočlansko gospodinjstvo. Znesek enakih storitev je doslej znašal 25,43 evrov, na majski položnici pa bo 29,47 evrov.
Subvencije so predvidene do konca koledarskega leta. Na GJS za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, greznice in čiščenje odpadne komunalne vode za omenjeno obdobje ne pričakujejo dodatnih podražitev.

Foto: ČZ

Taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski so tudi letos organizirali akcijo pomoči pri selitvi žab. Tokratna je že deseta po vrsti, v kateri s prostovoljci skrbijo, da čim več žab v času paritev pride do ribnika v Evroparku in nazaj. Gre za prenašanje različnih vrst žab čez cesto proti Kotredežu in Čemšeniku, na kateri zaradi prometa, hitrosti in tudi neobzirnosti voznikov poginejo številne.
Čeprav se sliši kot preprosta akcija, vendarle ni čisto tako. Vse žabje vrste se ne ženijo istočasno, zato se je treba smiselno organizirati za izvedbo akcije, da bo ta najbolj uspešna. Glavne se lotijo, ko so migracije na vrhuncu.

Veseli pomoči
Taborniki na akcije vabijo tudi druge prostovoljce. Predvsem so veseli otrok, saj se ti tako obenem tudi osveščajo ter učijo pravilnega odnosa do narave in živali. »Odzivi na akcijo so pozitivni. Akcije se udeleži lepo število otrok, ki so člani, pomagati pridejo pa tudi drugi, ne le taborniki. Pri nekaterih pomagajo še starši. Z udeležitvijo na akcijo in izvedbo smo kar zadovoljni,« pravi Anže Judež iz rodu Eberl Jamski. Za udeležbo v akciji je potrebna določena oprema. Rokavice, vedro, svetilka in odsevni brezrokavnik. Prenašanje žab namreč poteka ko se stemni in čez cesto, zato je potrebno varnost zagotoviti tudi za udeležene prostovoljce. Za omenjeno opremo poskrbijo taborniki. Upoštevati je treba tudi določena pravila. »Pri prenašanju je pomembno, da se jih nese v smer, v katero so namenjene in ne obratno. Če so namenjene k vodi, jih je treba nesti in izpustiti tam, če so namenjene že nazaj, pa v to smer. Vse žabe se namreč ne ženijo istočasno. Ene prej, druge kasneje, zato je treba nujno upoštevati tudi njihovo obnašanje,« doda. Ker so poleg zaradi prometa žabe ogrožene tudi z umetnim gnojenjem in drugimi oblikami uničevanja njihovega življenjskega okolja, so tovrstne akcije še toliko potrebnejše.

Najmlajši navdušeni
»Po mojih opažanjih so ljudje v Zagorju kar poučeni o žabah in so pripravljeni pomagati. To se vidi iz povpraševanj, ki jih dobimo o tem, kdaj se začnejo akcije, če lahko pridejo kljub temu da niso člani in podobno. To je razveseljivo,« pove Judež. Tudi otroci, ki pridejo, so vedno navdušeni bodisi nad reševanjem, bodisi nad žabami samimi. »Če bi lahko, bi eni to počeli tudi vsak dan,« poudari.
Marsikje po svetu imajo zaradi ogroženosti različnih živalskih vrst urejene tudi tako imenovane varne poti prečkanja. Pod več kilometrov dolgimi neprekinjenimi avtocestami, denimo, so urejeni prehodni tuneli in poti, da živali lahko neovirano pridejo tja, kamor so namenjene in bi jim sicer zaradi vse večjega in pogostejšega poseganja v njihov življenjski prostor to bilo onemogočeno. S tem se ne pomaga le živalim in ohranjanju narave, ampak se zagotavlja tudi varnost v prometu in ljudi. Zagorski taborniki sicer menijo, da ureditev takih prehodov za žabe v Sloveniji vsaj zaenkrat ni nujno potrebna, ne bi pa bilo nobene škode, če bi se tudi to uredilo vsaj ponekod. Med najbolj ogroženimi območji so po mnenju tabornikov na Primorskem.

Foto: arhiv Polde Eberl Jamski