V skrbi za čebele in ostale opraševalce Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z JP Komunala Zagorje že od leta 2021 vsako pomlad poskrbi za nekoliko kasnejšo košnjo zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. 
Tako bodo tudi letos do 20. maja ostale nepokošene zelene površine od rondoja proti Sparu, na brežinah med kolesarsko stezo in Medijo (med rondojem in Sparom), nad pešpotjo proti Sparu ter travniki med glavno cesto proti Europarku in Kotredeščico, med pošto in semaforjem ter pred blokoma nasproti Petrolove bencinske črpalke.   
V Kisovcu so nasajeni tulipani in narcise na obeh straneh glavne ceste in za avtobusno postajo, zato bodo nasad pokosili šele junija, ko bodo listi porumeneli.
Občina Zagorje ob Savi želi s tem izpostaviti čebele in njihov pomen za naravo in človeka, opozoriti na pomen ohranjanja travniške strukture, ki daje pašo opraševalcem in prispeva k preživetju od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev.
Občane in občanke vabijo, da se jim pridružijo in tudi svoje zelene površine pokosijo nekoliko pozneje, ko bodo cvetlice že odcvetele. 

Foto: ČZ

Na tokratni seji hrastniških svetnikov je bilo kar nekaj ostre polemike. Največ poudarka je bilo glede podražitve storitev v vrtcu, sprejemanja zapisnika prejšnje seje ter izplačila dodatka direktorjem in ravnateljem javnih zavodov. Ostra polemika pa se je razvnela glede stanja ter poslovanja Zdravstvenega doma.
Višje cene v vrtcu je občinski svet potrdil 6. marca, v vrtcu pa so jih začeli zaračunavati že s 1. marcem. Ker se sklepov ne sme potrjevati za nazaj, bodo o 15 odstotnem zvišanju cen ponovno odločali na korespondenčni seji. Zapisnik prejšnje seje so sprejeli v popravljeni obliki in brez točke o višjih cenah, ta bo v naslednjem zapisniku.
Sejo so na kratko prekinili zaradi točke o izdaji soglasja k višini plače za redno delovno uspešnost direktorjev in ravnateljev javnih zavodov za lansko leto, konkretno ravnateljice vrtca. Svetnica Valentina Moljk je opozorila, da zakon ne dopušča izplačil za uspešnost zavodom, ki poslujejo z izgubo. Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da se direktorjem in ravnateljem javnih zavodov za delovno uspešnost kljub negativnem finančnem poslovanju v preteklem letu lahko izplača dodatek, če se negativno stanje krije iz presežka poslovanja prejšnjih let oziroma če zavod minus pokrije sam. Zato so soglasje potrdili.

Največ burne in časovne razprave je bilo glede obravnave poslovnega in finančnega poročila Zdravstvenega doma Hrastnik. Ta za lansko leto beleži izgubo v višini 200 tisočakov. Direktor Sebastjan Ašenberger je stanje pripisal krizi s kadri, obenem pa poudaril, da zaposleni med drugim delajo tudi nadure. Svetnik Žiga Kovač je zastavil vprašanje o sanacijskem načrtu in za dober primer zgledne prakse navedel trboveljski Zdravstveni dom. Župan in direktor ZD sta menila, da je primerjava le z enim ZD neobjektivna in nerealna, pa tudi nespoštljiva in svetnikovo komunikacijo označila za neprimerno. Kljub polemiki, stanju in težavam ZD pa je direktor zagotovil, da v Hrastniku nihče ne bo ostal brez zdravstvene oskrbe.

Foto: ČZ

Varovanje raznovrstnosti ekosistemov in boj proti podnebnim spremembam sta neločljivo povezana. Mokrišča, močvirja, travnate površine, morski ter ostali habitati igrajo ključno vlogo pri oblikovanju podnebja. Kar 80 % evropske narave je po statistiki v zelo slabem stanju. Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami na svetu, njihovemu varovanju pa so namenjeni številni ukrepi.
V Sloveniji so vse dvoživke zakonsko zaščitene. Zaradi pogostih suš in namenskega izsuševanja mlak je za mnoge živalske in rastlinske vrste dragocen vsak moker ali z vodo prepojen življenjski prostor.
Mokrišča pomembno sodelujejo pri kroženju vode, vplivajo na podnebje, prečiščujejo vodo in opravljajo še mnogo drugih nalog. Dvoživke so samo ena skupina, katere obstoj in preživetje sta odvisna od prisotnosti stoječe vode. Ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki. Selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let.

V občini Zagorje ob Savi so v zadnjih dveh letih uspešno ohranili mokrišče na Izlakah in uredili dve novi mlaki, ki sta dvoživkam skrajšali pot do stoječe vode pri Orleku in v Selu. Za vse tri mlake in njihovo okolico skrbi društvo Savski gusarji. Projekt obnove delčka zagorske narave je rezultat sodelovanja prostovoljcev, strokovnjakov LIFE AMPHICON, Komunalnega podjetja Zagorje, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, najemnikov zemljišč na Orleku in Občine Zagorje ob Savi. Pri selitvah žab v zagorskem Evroparku že desetletje pomagajo taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski in prostovoljci.
Občina Zagorje ob Savi spodbuja varovanje raznovrstnosti ekosistemov, zato bo tudi v prihodnje urejala pogoje za njihovo ohranitev. Tako je v načrtu ureditev mlak tudi v Evroparku.

Foto: ČZ, Dejan Kerin, Katja Poboljšaj

Ekipa PGD Trbovlje mesto se je v včerajšnjih večernih urah odzvala klicu na pomoč. Obvestili so jih, da so v Trboveljščici pri bivši cvetličarni v težavah račji mladiči. Raca in dva mladiča so nad slapom, ostalih sedem pa je pod njim in ne morejo k raci. Ta jih je večkrat poskusila odpeljati nazaj, a brezuspešno. Kot kaže, so se preveč približali slapu in jih je tok, ki je zaradi padca vode močnejši, odnesel čez. Mladiči so še prelahki in ne dovolj močni, da bi lahko sami prečkali slap. Na obvestilo so se odzvali tudi v Društvu proti mučenju živali Trbovlje. Dva od gasilcev sta se spustila v potok in tudi s pomočjo nasvetov aktivistke polovila vse mladiče ter jih vrnila k ostalim v varni del struge.
V srečno končani intervenciji se je znova pokazalo, da v takšnih situacijah brez gasilcev ne gre, saj je za ukrepanje in reševanje potrebna tudi ustrezna oprema.

Foto: DPMŽ Trbovlje