Letos tri plakete in eno priznanje

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so že tradicionalno podelili nagrade za dosežke v kulturi, ki jih od leta 1975 podeljujejo ustvarjalcem iz zagorske občine. Dosedanjim 220 so se pridružili 4 novi. Zbrane in nagrajence je nagovorila Metka Podpečan. Na prireditvi je nastopil trio Vivere. Plakete dr. Slavka Gruma je nagrajencem podeli podžupan Janez Vovk.
Prejemniki so Goran Ajtič, Vukašin Šobot in Maks Marinčič, priznanje pa je prejela Mateja Kos.

Goran Ajtič je pisatelj, režiser, scenarist ter ljubiteljski predavatelj zgodovine v oddajah na lokalni televiziji ETV. Za svoja filmska dela je v zadnjih treh letih prejel nad 100 mednarodnih nagrad na festivalih po vsem svetu. Kot režiser in scenarist avtorskih filmov v žanru kriminalk, tram trilerjev in nadrealističnih filmov se je podpisal pod več kot deset kratkih in srednje metražnih filmov. Največkrat odlikovani so njegovi filmi Ljubljeno vesolje filmskega ustvarjalca, Zarota in film Umetnost in veselje in zadovoljstvo. Za ETV je posnel skoraj 90 oddaj o različnih zgodovinskih dogajanjih. Kot pisatelj je izdal tri knjige.
Vukašin Šobot je samozaposlen v kulturi kot fotograf, snemalec in režiser. Leta 2007 je bil med ustanovitelji Foto društva Goga in v njem uspešno deloval, prejel več priznanj na fotografskih natečajih in izpeljal več projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi foto in tiskovnimi agencijami, dokumentiral je tudi številne dogodke v domači občini, je tudi sodelavec lokalne televizije ETV. Razstavljal je na več kot 40 skupinskih razstavah, postavil je osem samostojnih doma in v tujini. Izdal je foto monografijo, režiral film Odtenki Save in več krajših dokumentarnih filmov. Kot fotograf je sodeloval na Slikarski koloniji Izlake-Zagorje in na ex temporu Art Kum. Od leta 2020 v Zagorju vodi foto galerijo f 2,8.

Maks Marinčič je v Zagorje prišel iz Ivančne Gorice. Sprva kot rudar, kasneje kot nadzornik delovišč je bil zaposlen v Rudniku Zagorje. Pesmi piše od svojega 18. leta. Objavljal jih je v občinskih in glasilih podjetij, zbirkah Jesenske misli, Slovenske rudarske pesmi, Večerna rosa, Ogovarjanje tišine in Srebrne niti. V letu 2015 je izšla samostojna knjižica pesmi z naslovom Knap, v kateri so zbrane njegove najboljše pesmi. Sodeloval je na medobmočnem srečanju pesnikov in pisateljev v Nazarjah, v literarnih delavnicah v Radencih, vsako leto sodeluje na srečanju literatov Jesenske misli.

Letošnja edina ženska nagrajenka je Mateja Kos iz Kulturnega društva Podkum. Leta 2016 so jo izvolili za predsednico, vključila se je tudi v dramsko skupino. Je ena od pobudnic društvenega počitniškega programa Urlaub na vasi, ki je namenjen mladim ter otrokom. Počitniški program je povezal lokalno skupnost, otroci uživajo v delavnicah, dramski skupini, družabnih, tekmovalnih in športnih igrah. Pod njenim vodstvom društvo pripravlja številne dogodke, ki ne združujejo le krajanov Podkuma, ampak tudi obiskovalce od drugod. Sodeluje v odboru za turizem KS Podkum, v projektu Manj svečk za manj grobov, je članica Sveta krajevne skupnosti. Leta 2020 je iz rok takratnega predsednika RS Boruta Pahorja prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.

Foto: Robi Verbajs

Nov poligon napada plaz

Konec lanskega leta je v Zagorju ob Savi vrata odprl nov regionalni gasilski poligon. Investicija je bila vredna skoraj milijon evrov. Namenjen je za gasilske vaje gasilcev zasavskih občin, vrata pa so odprta tudi za nekatere druge dejavnosti. Gasilske dejavnosti so opravljanje tečajev za operativnega gasilca, za višjega gasilca, za nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika. Na poligonu se izvajajo urjenja enot, oddelkov in skupin za tekmovanja in za vaje, predpisane v učnih načrtih Gasilske zveze Slovenije, v katere sodijo vaje s cevmi, lestvami, v vrvni tehniki, vaje tehničnega reševanja in reševanja z višin in globin, z izolirnimi dihalnimi aparati, vaje v gibanju v notranjosti objektov ter gašenje objektov.

Na lokaciji v Evroparku trenutno poteka sanacija zemeljske nevarnosti. Poligon stoji pod manjšo brežino, kjer je speči plaz. Gradnja poligona se je zaradi zdrsa zemlje z brežine ustavila začasno že lanskega maja. Situacija je bila sanirana in poligon zgrajen.
Sedaj pa je prišlo do vnovičnega zdrsa zemlje. Občina in GZS sta se lotili sanacije. Potrebno je zagotoviti ureditev brežine, odvodnjavanje in oporni zid. Investicijo ocenjujejo na približno 50000 evrov. Sanacijska dela naj bi trajala do konca februarja. Stabilizirano bo območje med parkom in poligonom. Postavljeni bosta dve vrsti težnostnih opornih zidov pod brežino v dolžini 70 in 50 metrov.

Foto: ČZ

Kulturni dan v Trbovljah

V Delavskem domu Trbovlje so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili več različnih prireditev.
Za vse prireditve 8. februarja je vstop prost.

10.00 voden ogled Virtualnega muzeja rudarstva 4. dritl
prijave na telefonski številki 051 626 296

10.00 pravljični maraton v kinodvorani

11.00 animirani film Maček Muri

11.00 odprtje razstave Eden drug’mu ogenj dajmo!
pred Zasavskim muzejem Trbovlje

12.00 delavnica Skok v zakulisje

16.00 voden ogled razstave Uporniki z razlogom
v Zasavskem muzeju Trbovlje

17.00 voden ogled razstave Vsak milimeter šteje
v Delavskem domu Trbovlje

18.00 film Dedek gre na jug

Foto: ČZ

Za Zasavca leta izbrana Alenka Knez in Jure Tori

Akademija Zasavc leta je v zagorskem Delavskem domu razglasila prejemnike nazivov izbora Zasavc in Zasavka leta 2024. Tokratna prejemnika naziva sta Alenka Knez in Jure Tori. Zasavca leta 2024 sta razglasila Metka Podpečan in Zasavc leta 2023 dr. Uroš Ocepek, ki je naziv predal harmonikarju in komponistu Juretu Toriju. Zasavko leta je skupaj z Metko Podpečan razglasila Zasavka leta 2023 dr. Špela Režun. Zbranim je spregovoril zagorski župan Matjaž Švagan, pozdravila pa jih je tudi podpredsednica upravnega odbora Akademije Zasavc leta Metka Podpečan.
Z nominiranci so se pogovarjali Marko Planinc, Sabina Lokar in Martina Drobne. Timotej Funkelj je povedal, da ga prostovoljstvo spremlja že od malih nog. V letu 2023 je opravil 880 prostovoljskih ur. Maja Gerčer gradbišča svojega podjetja obiskuje za dušo, kot je dejala, na oder pa rada pride šele po polnoči, ko dobi tudi posluh. Da so podvodna reševanja njegov najljubši del civilne zaščite in kot nekaj, kar mu je ostalo posebej v spominu, pravi Simon Las, ki je izpostavil darežljivost in nesebičnost Zasavcev po potresu v Petrinji na Hrvaškem. Alenka Knez je povedala, da mnenje, da je inženirstvo izključno moški poklic, ne drži več. Ljubezen do stroke sta z možem vcepila tudi sinovoma.

Po novem tudi penzjonist
Jure Tori je dejal, da v Zasavju primanjkuje takoimenovanih »kavč koncertov«. Kljub temu, da sodeluje v več kot desetih glasbenih skupinah, se je lani iz čistega dolgčasa prijavil na svoje prvo harmonikarsko tekmovanje in domov odnesel srebro. Eleonora Kramar je dejala, da so tuji slikarji navdušeni, ko pridejo v Zagorje, kot ekonomistka v Etiju pa je najbolj ponosna na to, da Eti uspešno konkurira velikim, globalnim podjetjem.
Špela Režun in Uroš Ocepek sta uvedla tudi novo kategorijo, Naj zasavski pezjonist leta. Prvi prejemnik naziva je postal idejni oče in gonilna sila Zasavca leta, Jamatlona in Punc v jami Marko Planinc. Predlagala sta tudi, da bi podeljevanje tega naziva postalo tradicionalno. Prvemu penzjonistu sta, ker sta oba učitelja, postavila vsak po eno učiteljsko vprašanje, na kateri je dobro odgovoril. »Tako odlične ljudi, kot jih imamo v Zasavju, imajo malo kje,« je povedal Planinc.

Foto: Branko Klančar