V Delavskem domu Zagorje so ob 25-letnici delovanja društva Zdravo življenje pripravili tudi razstavo pridelkov zasavskih in nekaj izven regijskih ekoloških kmetij. Sodelovalo je 10 ekoloških kmetij z Izlak, iz Zagorja, Ljubljane, Studenca in Senovega, ki so na ogled postavile sorte jabolk, hrušk, kakija, nešpelj, fig, kivija, oreha, kostanja, skorša in kutine. Posebnost in značilnost pridelkov je ekološka pridelava. Plodovi niso škropljeni z nobenimi sredstvi za varstvo rastlin, prav tako pa vsi rastejo pod milim nebom. Letošnji pridelek je sicer manjši zaradi ekstremnih pridelovalnih pogojev. Čez leto so težave povzročale spomladanska pozeba, toče, preveč in premalo vlage, razvoj listnih škodljivcev, na koncu so veliko pridelka pojedle tudi veverice, polhi, precej škode so naredili tudi ose in sršeni. Kljub temu je na razstavi bilo na ogled kar 110 različnih sort sadja. »Glede same pridelave imamo v Sloveniji zanesljivo delo pristojnih služb, ki preverjajo, da je pridelava res na ekološki način. Imamo bistveno drugačne pogoje pridelave, kot v nekaterih drugih državah. Imamo višjo relativno vlažnost zraka, drugo posestno strukturo. Na eni strani imamo zelo razdrobljeno in razparcelirano proizvodnjo, kar močno podraži ekološko proizvodnjo. Tudi pogoji odkupa niso primerljivi in usklajeni z zahtevami Slovenije. Na eni strani zahtevajo preveč visok promet za odkup ekoloških proizvodov, zaradi česar ne moremo kandidirati za sredstva, ki bi nam olajšala delo,« o stanju v Sloveniji pravi predsednik društva Janez Ocepek iz Eko drevesnice Ocepek.

Eko pridelke uporablja tudi župan
Razstavo in proslavo društva je obiskal tudi zagorski župan, ki je v prostem času rad tudi za štedilnikom. »Kolikor je možno, odkupujem sestavine od kmetij iz Zasavja. Imam srečo, da poleg mene stanuje velik proizvajalec zelenjave, tako da v naši družini uporabljamo predvsem pridelano doma. Domač okus paradižnika ali jabolka je povsem drugačen od industrijsko pridelanih. Je pa žal razlika v ceni in si je treba priznati, da si glede na socialno stisko domačih pridelkov ne more privoščiti vsak. Sem pa vesel, da imamo v Zagorju veliko površin, kjer pridelujejo ekološko hrano. Občina s svoje strani pomaga s simbolično najemnino za ta zemljišča in na ta način pripomore za boljše življenje in zdravje ljudi,« pravi Matjaž Švagan, ki si je ogledal tudi razstavljene stare sadne sorte. Nekatere so v Zasavju poznane tudi 100 ali več let in kot avtohtone odporne ter del naravne dediščine. Na razstavi so obiskovalci imeli priložnost tudi za degustacijo razstavljenih pridelkov in voden ogled.

Foto: ČZ

V petek, 11. oktobra, se izteče rok za prijavo za funkcijo direktorja Regionalne razvojne agencije Zasavje. Po odhodu prejšnjega direktorja Janija Medveška, ki ga Svet zavoda ni potrdil za naslednji mandat, direktorsko funkcijo kot v. d. opravlja vodja Oddelka za pravični prehod in projekte na RRA Martin Šikovc.
Po zapletu z razpisom, na katerem so izbrali novo direktorico, a so morali sklep o imenovanju razveljaviti zaradi sestave Sveta zavoda, z razpisom, ki se izteče jutri, iščejo novega direktorja.

Foto: ČZ

Zagorski župan Matjaž Švagan, ki v Državnem svetu Republike Slovenije zastopa interese Zasavja, bo na začetku prihodnjega tedna v okviru pobud in vprašanj državnih svetnikov na seji Državnega sveta RS na Vlado RS in Ministrstvo za zdravje naslovil svetniška vprašanja o usodi Splošne bolnišnice Trbovlje.
Kot je zapisal v vprašanjih, ki jih bo predstavil, je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji v nezavidljivem položaju, saj vsak dan spremljamo in poslušamo o kadrovskih, finančnih in investicijskih težavah izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Vlado RS ter Ministrstvo za zdravje zato sprašuje, kakšni so strateški in dolgoročni načrti z nadaljnjim razvojem in delovanjem Splošne bolnišnice Trbovlje in, ali bo ta tudi v prihodnje predstavljala del javne zdravstvene mreže sekundarnega zdravstvenega varstva.
Zanima ga tudi, ali držijo informacije, da se namerava v okviru Splošne bolnišnice Trbovlje ukiniti nekatere zdravstvene programe s področja pediatrije, ginekologije in porodništva, ki  jih Zakon o zdravstveni dejavnosti opredeljuje kot osnovna področja dejavnosti splošnih bolnišnic, in če to drži, kako se namerava v Zasavski regiji zagotoviti izvajanje navedenih zdravstvenih programov kot ključnega dela zdravstvene oskrbe.
Matjaž Švagan Vlado in Ministrstvo za zdravje sprašuje tudi, zakaj so zastale vse načrtovane investicije v Splošno bolnišnico Trbovlje (predvsem na področju prenove prostorov in nabave drage medicinske opreme) ter kakšna je predvidena časovnica za razrešitev trenutno odprtega vprašanja vodenja Splošne bolnišnice Trbovlje na način, da bo zagotovljena stabilnost vodenja bolnišnice in da bo mesto poslovnega direktorja bolnišnice zasedla oseba s primernimi izkušnjami s področja vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.
V imenu Zasavske regije zahteva jasne odgovore v zvezi z zastavljenimi vprašanji, ob tem pa poziva, da se odgovorne osebe Ministrstva za zdravje odzovejo na pozive in pridejo v Zasavje prebivalcem regije pojasniti načrte ter izvor vse glasnejših govoric o načrtovanem zaprtju naše osrednje zdravstvene ustanove.

Foto: ČZ