Mesečni arhiv: avgust 2024

Kultura

Zagnani neznani in Boštjan Pertinač

  • sobota 10. avgust 2024 ob 20:00
  • Kaj: stand-up predstava in koncert
  • Kje: ploščad pred Delavskim domom Trbovlje
  • Organizator: Delavski dom Trbovlje ter Zavod za mladino in šport Trbovlje
  • Na kratko: Stand-up obračun s pričakovanji (družbe) in prepišne kraške zgodbe, ujete v glasbo.

Foto: ČZ

Kultura

Operna legenda dobila magistrsko nalogo

Fundacija Ladka Korošca v Zagorju ob Savi že vsa leta, odkar obstaja, spomin na tudi izven slovenskih meja znanega opernega pevca ohranja tudi z vsakoletnimi spominskimi počastitvami njegovega rojstnega dne. Letošnje spominske slovesnosti so se udeležili predsednik fundacije Janez Lipec, župan Matjaž Švagan, vodja UE Zagorje Irena Drašler, direktorica DD Zagorje Karmen Cestnik, dirigent RPZ Loški glas Luka Groboljšek, predsednik RPZ Loški glas Miran Kokole in pevci zbora, Slavko Jelševar iz Mešanega pevskega zbora Ladko Korošec ter sedanja lastnica hiše, v kateri je živel Korošec.
Janez Lipec in Matjaž Švagan sta pred Weinbergerjevo hišo pred kip pokojnega rojaka položila cvetje, Rudarski pevski zbor Loški glas pa je zapel pesem Stara hiša. Prav tako je zaigrala arija iz opere Don Kihot, s katero sta Ladko Korošec in Miroslav Čangalović leta 1957 v Parizu Francozom in Špancem pokazala, kaj pomeni Miguel de Cervates.

Naloga v arhivu univerze
Ob obletnici Koroščevega rojstva so se spomnili tudi dr. Slavka Gruma, ki je v zagorski občini prav tako pustil pečat in po katerem ime nosi tudi ena od zagorskih osnovnih šol.
Zborovodkinja mešanega pevskega zbora Ladko Korošec Tjaša Judež je zaključila magistrsko nalogo o Ladku Korošču. Gre za prvo tovrstno magistrsko delo v Sloveniji doslej, z njim pa se bo še dodatno ohranjal spomin na Koroščevo delo tudi za nove generacije. Naloga je v arhivu magistrskih nalog Filozofske fakultete Ljubljana
O znanem rojaku in someščanu je nekaj besed spregovoril tudi dirigent Rudarskega pevskega zbora Loški glas Luka Groboljšek. Povzel je nekaj spominov o pevčevem sodelovanju in povezanosti z zborom. V zboru je Korošec pravzaprav začel svojo pevsko pot. Povezan je z zborom ostal tudi po zaključku operne kariere in je z njim nastopal tudi po upokojitvi. Njegovi pevski kolegi se spominjajo, da je na njihove nastope večkrat povabil tudi operne kolege, med drugim slovito sopranistko Sonjo Hočevar in tenorista Rudolfa Franceta.

Veliko peli skupaj
Predsednik Loškega glasa Miran Kokole se spominja, da so z Ladkom veliko nastopali. »Največkrat smo nastopili po slovenskih zdraviliščih. Najpogosteje smo zapeli pesem Moja kosa je križavna. Ladko je pel kot solist, mi pa smo ga kot zbor spremljali. Naš zbor pa danes na nastopih rad zapoje pesem Sem zaljubljen bil, ki je bila ena Ladkovih najljubših. Loški glas letošnje leto sicer beleži že 96 let obstoja. Člani so se zato počasi že začeli pripravljati na obeleženje stoletnice delovanja.

Foto: Fundacija Ladko Korošec

Kultura

ZMŠT kviz

  • petek 9. avgust 2024 ob 20:30
  • Kaj: kviz z 12 temami
  • Kje: ploščad pred Delavskim domom Trbovlje
  • Organizator: Delavski dom Trbovlje ter Zavod za mladino in šport Trbovlje
  • Na kratko: Zabavno potovanje skozi zgodovino, znanost, umetnost in še več.

Foto: ČZ

Regionalno

Pozor pred nevarno ambrozijo

Tudi v Zasavju rastlina ambrozija ni neznanka ali nekaj novega. Ta vrsta rastline se je tudi tod že razrastla, kljub temu in nevarnostim, ki jih prinaša, pa jo še vedno na splošno poznamo premalo.
Žvrklja, kot je tudi poznana omenjena tujerodna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska ambrozija. Ambrozija je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah. Glavna škodljivost ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno, tudi v Sloveniji. V Evropi v kmetijstvu povzroča škodo in stroške.
Slovenija zatira širjenje ambrozije z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je nadvse oziroma najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem preprečimo oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Pri večjih rastlinah in večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah že ugotavljajo pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi celo Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.

Foto: ČZ

Šport

Hrastnik pripravlja sprejem za športna šampiona

Za Petra Kauzerja in Darka Jorgića so na olimpijadi pesti stiskali tudi v njunem domačem Hrastniku. Ob njuni vrnitvi domov jima pripravljajo sprejem.
Pričakali ju bodo v športnem parku na Logu ta petek od 18. ure dalje. Poleg olimpijcev z ekipama bo na dogodku tudi skupina Victory in drugi glasbeni gostje.
TIC Hrastnik vabi občane in navijače, da se jim pridružijo in skupaj pričakajo hrastniška olimpijca.
Takole pa so fotografsko obeležili njun sprejem leta 2021 po vrnitvi s takratnih olimpijskih iger.

Foto: Branko Klančar

Regionalno

V zagorski občini vikend kot že dolgo ne

V Zagorju ob Savi se je zaključila najbolj nora in pestra sobota, saj je bilo med vikendom na mestnih prizoriščih res veliko dogajanja. Od petka do nedelje je bil na mestni ploščadi v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije in Občine Zagorje ob Savi Olimpijski festival 2024.
V soboto zjutraj so se z mestnega trga na 19. pohod po zagorski dolini odpravili številni pohodniki, nekaj minut kasneje pa je 119 kolesarjev štartalo v sklopu 23. vzpona na Zasavsko Sveto goro. Rezultate dirke si lahko ogledate na povezavi: https://koloklub.si/wp-content/uploads/Rezultati/Rezultati2024.pdf
Zvečer so se številni tekači pomerili na 19. teku po zagorski dolini, rezultati so na spletni strani https://sdizlake.si/
Od 21. ure dalje so številne obiskovalce na zagorski tržnici zabavali Modrijani, na prizorišču pred zagorskim gasilskim domom pa Uroš Ržišnik z bandom, Žan Serčič & Šakali in skupina Calypso.

Foto: Občina Zagorje