Zasavski poletni Jamatlon je letošnje leto postal polnoleten. Tradicionalna prireditev podzemnega teka po rudniških rovih med Trbovljami in Hrastnikom 200 metrov pod zemljo je namreč potekala že osemnajstič. Polnoletni rojstni dan je obeležilo 120 tekačev, 59 žensk in 61 moških, razvrščenih v 35 ekip. Tudi letos so jamatlonce v rudniku čakale številne neobičajne knapovske ovire, ki jih je požegnal rudarski podzemni škrat Perkmandeljc, nanje so pazili rudarski reševalci in nekdanji knapi, na cilju v Hrastniku so se pomerili tudi v še-ne-olimpijski disciplini metu bata škornja čez glavo v kuolmkišto.
Udeležence je pozdravil hrastniški župan Marko Funkl, na obnašanje v jami pa jih je opozoril rudarski inženir Henrik Bajda, saj je jama jama, ne glede na vso varnost in prvo pomoč.

Rojstni dan na Jamatlon
Ena od značilnosti tekov po jamah so tudi posebnosti. Zanje poskrbijo bodisi organizator, bodisi udeleženci. Med slednjimi je veliko takšnih, ki si za tek izdelajo posebno opravo, pri čemer dajo prosta krila svoji domišljiji in željam. Nekateri udeležbo dobijo denimo kot rojstnodnevno darilo, darilo za obletnico poroke in podobno, spet drugi pridejo z drugega konca sveta. Letos pa je bil poseben udeleženec osemletni Jan Košak. Rojstni dan ima namreč le nekaj ur po Jamatlonu. Njegova mama Špela je leta 2015 visoko noseča premagala jamske ovire na takratnem teku, sanjalo pa se ji ni, da jo le dan kasneje čaka tudi rojstvo. Za Jana se tako lahko pošalijo, da je dojenček zasavskih rudniških jam, sam pa pravi, da se je svojega prvega Jamatlona udeležil star »minus 1 dan«. Najmlajši udeleženec v zgodovini Jamatlona je s hrastniškim županom Markom Funklom, Zasavcem leta 2023 dr. Urošem Ocepkom in jamskim škratom Perkmandeljcem podeljeval priznanja, nagrade, naslove, titule in kar je še tega, za kar poskrbi Perkmandeljc.

Najprej laufali, nato športali
Jamatlon želi spodbujati tovarištvo in ekipni duh, ne pa hitrostno tekmovanje. A čas organizatorji vseeno merijo, izračunajo povprečnega, nato pa nagradijo ekipe, ki se mu najbolj približajo. Tokrat so bile to Mihad, Jaka i Marjan / Strašan ekip, Hrasnšk gasilci, Dve prskute pa en dec, Potočan & Potočan ter Lolek in Bolek.
Tek pod zemljo ni edini izziv udeležencev. Tudi po koncu, po prihodu na površje, jih čaka še športna preizkušnja. Prav tako tradicionalen je namreč tako imenovani met bata škornja čez glavo v kuolmkišto. Kar pa ni tako zelo preprosto, kot se sliši. Škorenj namreč mečejo čez glavo, obrnjeni proč od kuolmikište. Ta podvig je tokrat najbolj uspel Ivanu Ostojiču(Malo z/mešano iz 3 krasnih), drugi je bil Branko Potočan (Potočan & Potočan), tretji pa Marko Proj(Frejčkovi).

Domfrce, kure in pik asi
Na Jamatlonu vsakič podeljujejo tudi izvirne nazive. Pik as (najbolj izkušen udeleženec) je postal Trboveljčan Martin Hanžič iz ekipe Malo z/mešano iz 3 krasnih. Domfrca (najbolj izkušena udeleženka) je bila Martina Oberžan (Oberžani). Lerhajer (najmanj izkušen udeleženec) je postal Ožbej Bokal (Dve prskute pa en dec), Lerhajerka (najmanj izkušena udeleženka) pa Mojca Oberžan (Oberžani). Naziv Krajcnga (udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja) je tokrat pripadel Maximillianu Linderju iz Kumberga v Avstriji.
Jamska kura (najbolj simpatična udeleženka) je postala Bernarda Istenič iz ekipe ZAGreti 1). Luftrajder (najbolj simpatičen udeleženec) je postal Rok Kumeriz ekipe Lučki prepihoci. Najbolj izviren naslov ekipe je po mnenju organizatorjev izbrala ekipa Dve prskute pa en dec (Jernej Bokal, Ožbej Bokal, Jan Kreže). Nagrajeni so bili z nazivom Ohter prtija. Nagrade za izvirna imena so prejele še ekipe Jamatlonska mama s 3 frihtlci, Potomci šusmajstra, Mihad, Jaka & Marjan / Strašan ekip in RovQe.

Na koncu tudi zabava
Za najbolj srčno ekipo je bila izbrana ekipa Frbanti. Pripadel jim je naziv herc šafla. Dritl kumarati ali najbolj tovariška ekipa je postala ekipa Tunnel Turbo Turtles. Hoznšajzerja ali najbolj prestrašenega udeleženca je izbral Perkmandeljc. Naziv je prejela Jana Kalaniz ekipe Helluo Librorum.
Jure Košak je izžrebal ekipo Lučki prepihoci. Posebno darilo je Perkmandeljc dal članicam ekipe Vesele huntarce, ki so se udeležile vseh 18 Jamatlonov in Vesni Zimšek iz ekipe PraviČas.

Za koncert so tokrat poskrbeli člani skupine JazzsterBand (Maruša Zmrzlak, Matej Fele in Sašo Piskar).

Foto: Nejc Mrežar in Branko Klančar

Društvo za zdravilne rastline Zasavje je na vrtu tete Johance pripravilo zanimivo predavanje in delavnico. Opozorili so na stanje in problematiko opraševalcev, ki sta posledica onesnaževanja okolja, gnojenja s plesticidi, krčenja rastlinskih površin in podobno. Na društvu so okoljsko osveščena skupina, ki jo zanimajo veliko širše teme, kot le zdravilne rastline in njihova predavanja in delavnice so se že v preteklosti dotikala okoljskih, zdravstvenih in tudi zelo praktičnih tem. Na društvu osveščajo in učijo o rastlinah, njihovi uporabi, sajenju, negi in drugih stvareh. Na delavnici sta predavala dr. Danilo Bevk in dr. Ladeja Bohorič z Nacionalnega inštituta za biologijo. Poleg predavanja so se sprehodili tudi po vrtu, si ogledali rastline, zasaditve in opazovali tudi opraševalce. Na vrtu tete Johance imajo sicer posajenih več kot 100 vrst rastlin.

Ni čmrlj
Ena od zanimivosti na vrtu so lesne čebele. Ime lesne imajo, ker za razliko od drugih vrst gnezdijo v lesu in same tudi izkopljejo luknje. Zaradi velikosti jih zamenjujejo za čmrlje, živijo pa najpogosteje na prostosti. V čebelnjakih v obliki gojenja so redke. V Sloveniji je znanih 575 vrst divjih čebel, med njimi je 35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst čebel samotark. Nekatere vrste so verjetno v Sloveniji tudi že izumrle, a se ne ve, ker je premalo podatkov. Prav tako so nekatere vrste zelo redke in tudi take, ki rabijo točno specializirano rastlino. Na društvu pomagajo tudi opraševalcem. Skupaj z VDC Zagorje so imeli dva panja čebel, vendar so jih zaradi bolezni oskrbnika morali pred kratkim umakniti. Imeli so tudi večji hotel za divje čebele, kot se tovrstna narejena domovanja imenujejo in ki ga obnavljajo za drugo sezono.

Predavanje je potekalo v sklopu projekta BEE(A)WARE oziroma Multidisciplinarne krepitve zmogljivosti in razvoja rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosnih čebel v ekosistemu, financirano pa je s sredstvi EU preko programa Interreg Slovenija Hrvaška.

Foto: ČZ

Rotary klub Zagorje Kum je gostil rotarijske prijatelje iz Prilepa. Zagorski klub se je namreč pobratil s klubom Prilep iz Makedonije. Makedonski rotarijci so tako že peti tovrstni klub, s katerim je zagorski pobraten.
Srečanja so se udeležili veleposlanik Republike Severna Makedonija v Sloveniji, njegova ekselenca Goran Milevski, bivši veleposlanik Republike Slovenije v Makedoniji in Severni Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec, župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, asistent guvernerja DG1912 Enes Rakovič in drugi.
Srečanje je otvoril predsednik RK Zagorje Kum Janez Lipec ml., ki je poudaril, da jim je v čast povezati se še z enim zelo aktivnim Rotary klubom in ga sprejeti v svojo pobrateno družino, ki že vključuje rotarijce iz Brčkega, Zrenjanina, Ulcinja in Raanane.
Predsednik RK Prilep Bojan Moskov je predstavil številne projekte kluba, ki imajo precej skupnih točk s projekti RK Zagorje Kum, saj pokrivajo ista področja – humanitarnost, okoljevarstvo ter skrb za kulturo in mlade. Predstavili so se vsi člani obeh klubov, kot tudi oba gosta, Franjo Rozman iz RK Celje in Gordon Borčilo iz RK Kaštel.

Tako aktualni makedonski veleposlanik kot bivši slovenski, Goran Milevski in prof. dr. Milan Jazbec, sta prenesla pohvale obema kluboma, kot tudi želje, da bi poleg druženja to pobratenje prineslo tudi druge pozitivne učinke, kot je izmenjava izkušenj in pozitiven vpliv na gospodarstvo obeh mest.
Župan Matjaž Švagan je makedonske rotarijce toplo sprejel in jim zaželel vse najboljše in najlepše. Obenem je potrdil, da z RK Zagorje Kum vedno rad sodeluje, saj imajo njihovi projekti vedno pozitiven učinek na lokalno okolje.
Namestnik guvernerja Enes Rakovič je prenesel tople pozdrave guvernerja Andreja Božiča, ki ga veseli, da se klubi iz istega distrikta (Distrikt 1912 Slovenija in Severna Makedonija) povezujejo tudi v njegovem mandatu. Svoje tople želje in pohvalo kluboma je predala tudi botra kluba RK Zagorje Kum Marjana Martinčič, ki se med člane rada vrača, saj tudi njo veže z Zasavjem posebna vez. Bivši guverner Distrikta 1912 Janez Lipec, ki se je s člani RK Prilep srečal v letu 2018 in je takrat zasejal idejo o pobratenju, pa je bil izjemno vesel, da se je pobratenje tudi uresničilo.
Na srečanju so se dogovarjali že tudi, da bi prihodnje leto tudi makedonski otroci bili udeleženci tradicionalnega Tabora Mojca, ki ga pripravlja zagorski klub. Letošnjega tabora v Dolenjskih toplicah se bo udeležilo 25 otrok iz štirih držav.

Foto: RK Zagorje Kum

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila tradicionalna prireditev, na kateri so se najboljši učenci osnovnih šol in dijakinja Srednje šole Zagorje vpisali v zlato knjigo.
Zlato knjigo so na Občini Zagorje prvič odprli leta 1977, tako letos praznuje že 47 let. Do lanskega šolskega leta je bilo vanjo vpisanih 1.900 zlatih imen, v šolskem letu 2023/2024 so dodali 53 novih, skupaj jih je tako danes vpisanih 1953.
Iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake se je v zlato knjigo vpisalo 11 devetošolk in devetošolcev, iz OŠ Toneta Okrogarja 20, največ pa jih je bilo iz OŠ Ivana Skvarče, saj se je v knjigo vpisalo 21 učenk in učencev. Iz Srednje šole Zagorje je na novo vpisana ena dijakinja zaključnega letnika.

Zbrane je najprej nagovoril župan Matjaž Švagan, ki je zlatim učenkam, učencem in dijakinji  med drugim povedal: »Danes se zapisujete v našo zgodovino in kot župan zagorske doline sem izjemno ponosen na vse, zato vam ob tej priložnosti izrekam svoj hvala. Hvala vsem, ki ste in boste tlakovali tudi našo pot v prihodnost. Za naše generacije je pomembno, da socialni čut mladih ostane, saj se moramo zavedati, da bo vsak dočakal svojo starost in zato potrebujemo trdno medgeneracijsko sodelovanje.« Vsakemu je po uvodnem nagovoru izročil darila. Tudi tokrat so zlati učenci dobili pisala z vgraviranim lastnim imenom in priimkom. Za zabavni del je tokrat poskrbel glasbeni tandem Maraaya. 

Foto: Občina Zagorje

Na portalu zasavje.si je bil v zvezi z neurjem v prejšnjem tednu objavljen prispevek o posledicah na trboveljskem Trgu revolucije, v delu pri OŠ Hohkravt in sodišču.
V zvezi s tem smo na Komunalo Trbovlje naslovili vprašanja. Stanovalka navaja, da so krajani omenjenega dela Trga revolucije že večkrat obveščali in pozivali Komunalo za izvajanje čiščenja ter pregledovanja jaškov in struge potoka, ki teče z Ostrega vrha, a ni bilo nobenega odziva. Ali Komunala doslej še nikoli ni odreagirala na omenjene pobude, kljub navedbam stanovalke, da to takšnih situacij prihaja ob vsakem močnejšem nalivu? Čigava dolžnost je očiščenje posledic in ostankov poplave na parkirišču, cesti,…? Ali so s strani Komunale bili omenjani pozivi posredovani kam drugam? Na Občino Trbovlje, Krajevno skupnost,…? Čigava dolžnost je pregledovanje jaškov in struge, kot se omenja v navedbah krajanke?

S strani Komunale smo na omenjena zastavljena vprašanja dobili odgovore, ki jih objavljamo v celoti in takšne, kot so poslani.

»Zaradi podnebnih sprememb, v neki meri pa tudi zaradi zastarane in slabo vzdrževane mreže hudourniških odtokov in tovrstne infrastrukture, vse pogosteje prihaja do izlitij in poplav, kot smo jim bili priča konec prejšnjega tedna v posameznih predelih države. Tudi v občini Trbovlje in ne le na Trgu revolucije. Žal si prebivalci občine Trbovlje zmotno predstavljajo, da je lokalna skupnost in s tem Komunala Trbovlje tista, ki ureja to področje. Komunala je dejansko dolžna urejati in vzdrževati vso javno kanalizacijo, kamor pa hudourniške struge, odtoki in zajetja ne spadajo.
Za urejanje hudournikov in vseh infrastrukturnih objektov ter naprav, vezanih na hudourniške vode, je država pooblastila koncesionarje.
Za nadzor nad delom koncesionarjev je sicer pristojna Direkcija RS za vode. Direkcija RS za vode nadzoruje le izvajanje investicijskih del, ni pa pristojna za nadziranje konkretnega tekočega dela in planov dela koncesionarjev na posameznih območjih. Na to kje točno bo koncesionar izvedel potrebna dela, v kakšnih rokih in obsegu, ne lokalna skupnost, še manj pa Komunala, nimajo (skoraj) nobenega vpliva. Razen, tako kot v tem primeru in vse do sedaj, da opozarjajo.
Tako Občina Trbovlje, kot tudi Komunala Trbovlje, se na to problematiko odzivata ne le ob naravnih pojavih, kot je bilo zadnje razlitje in vdor hudourniških voda, pač pa tudi drugače in opozarjata na ozka grla, neurejene in zabite struge ter odtoke, ter koncesionarja pozivata, da ukrepa preventivno in pravočasno.
Verjetno prizadetim ni v tolažbo to, da niso edini, ki jim je zadnja ujma povzročila neprijetnosti, še manj, da so bili na drugih področjih še huje prizadeti, a dejstvo je, da Komunala na tem področju lahko stori le tisto, kar stori vedno. Da z razumevanjem za probleme občanov, z odgovornim odnosom do izgleda našega mesta, z občutkom za urejenost ulic in javnih površin s svojimi zaposlenimi sanira in očisti mesta, kamor je naplavilo navlake, blato in druge odpadne snovi.« so zapisali.
Foto: ČZ

Slovenska bakla se je na svoji poti po Sloveniji ustavila tudi v Zagorju ob Savi. Z železniške postaje so jo člani Kolesarskega kluba Zagorska dolina po kolesarski stezi odpeljali do mestne ploščadi, od koder so jo tekači ŠD Izlake v prvi etapi teka prinesli na glavno prizorišče v dvorano Športnega parka Proletarec. Obiskovalce je uvodoma pozdravil podžupan Janez Vovk, ki je potem tudi odtekel prvi krog po dvorani v spremstvu tekačev iz ŠD Izlake.

V naslednje kroge so se podali tudi varovanci VDC, Sankaški klub in drugi mladi športniki. Po športno obarvanem delu dogodka so nastopili otroci Vrtca Zagorje iz enot Ciciban in Smrkci. Ob koncu so se vsi nosilci bakle in ostali udeleženci dogodka skupinsko in individualno fotografirali s slovensko baklo, izpolnili listke za sodelovanje v nagradni igri in prevzeli trajnostne zapestnice jeklene volje. Za konec prireditve so dekleta OŠ Ivana Skvarče odigrale košarkarsko tekmo. Baklina karavana je svojo pot nadaljevala v Trbovlje.

Foto: OKS, Občina Zagorje ob Savi

Visoko priznanje za delo je te dni šlo v roke še enega Zasavčana. Direktor Javnega podjetja Komunala Zagorje Sandi Grčar je prejel priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in sicer za življenjsko delo na področju komunalnega gospodarstva.

Visoko priznanje sta mu na strokovnem posvetu vodilnih in vodstvenih delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki slovesno izročila predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Janko Širec in direktor zbornice Sebastijan Zupanc. Strokovni posvet je bil 7. in 8. junija v sklopu 38. Komunalijade, ki je tokrat potekala v Krškem.

Foto: Komunala Zagorje