Občina Zagorje v podporo mednarodnemu dnevu invalidov

3. december je mednarodni dan invalidov. Tudi Občina Zagorje se pridružuje podpori in bo v ta namen objekte, ki so ponoči osvetljeni, obarvala v vijolično, ki je mednarodna barva invalidov.
Invalidske organizacije opozarjajo, da invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovne populacije, kar je več kot milijarda ljudi. Kot so zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, se slovenski invalidi povezujejo v invalidskih organizacijah, ki niso le prostor za izmenjave izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k izboljšanju položaja invalidov.

Velika večina reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, v okviru katerih deluje tudi 210 lokalnih društev, sodeluje v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije. NSIOS si prizadeva za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic invalidov, spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov ter drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov, opozarja na diskriminacijo, družbeno-ekonomski položaj invalidov in pomen zagotavljanja enakih možnosti ter prispeva k oblikovanju enakopravne, pravične in vključujoče družbe.

Foto: arhiv Občina Zagorje

Trboveljski domoznanci pripravili novo spletno stran

Skupina trboveljskih ljubiteljev in ohranjevalcev lokalne zgodovine se je lotila novega spletnega projekta. Na enem mestu so zbrali fotografski arhiv, ki ga premorejo. V sodelovanju s trboveljsko knjižnico je nastala spletna stran, ki bo po načrtih začela delovati v tem mesecu. Na predstavitvi v prostorih knjižnice na zadnjem rednem srečanju skupine so pred premierno pokazali delček zbirke, ki jo sicer še dopolnjujejo in urejajo.
V letih delovanja skupine, katere gonilna sila sta Robert Čop iz Knjižnice Toneta Seliškarja in ljubiteljski zgodovinar ter poznavalec lokalne zgodovine Rok Sterniša, se je nabral velik slikovni arhiv. Ta vsebuje že 14000 fotografij z vseh področij trboveljske preteklosti. Vse fotografije so skenirali in digitalizirali. S tem jih niso končno zbrali le na enem mestu in v računalniški obliki, ampak obenem poskrbeli tudi za njihovo dodatno zaščito pred izgubo in poškodovanjem. Pri urejanju zbirke je sodelovalo tudi društvo Perkmanjdelc in predsednik Toni Lisec.

Slikovna zbirka tudi na dotik
Prenovljeno spletno stran so predstavili v dveh glavnih sklopih in sicer na del s fotografijami iz zgodovine Trbovelj na splošno in del s fotografijami rudniških rovov in jaškov oziroma vhodov vanje. Slednjih so na območju Trbovelj našli in arhivirali kar 56.
»Zbirka bo glede slikovnega gradiva v celoti na voljo ne le na spletni strani knjižnice, ampak tudi na povsem novem računalniškem ekranu v knjižnici. Z dotikom si bo vsakdo lahko ogledal material o vsakem od rovov v trboveljski rudarski zgodovini. Poleg fotografij bodo tudi osnovni statistični in zgodovinski podatki ter opisi,« pravi Robert Čop.

V prihodnje tudi razvrščanje po ulicah
»V sami zbirki smo Trbovlje slikovno tematsko razdelili na posamezne dele, med idejami je tudi, da bi posamezne predele razdelili še podrobneje tudi na ulice in naselja. Plod izvrstnega sodelovanja z RTH je tudi ta, da je rudnik odstopil knjižnici celotno zbirko glasila Srečno. To je glasilo delavcev Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki je izhajalo v letih 1965 do 2011 in ki ga v celoti hranimo v domoznanski zbirki in je na voljo na ogled v knjižnici,« pa pravi Rok Sterniša.
V prihodnjem letu bodo glasilo Srečno tudi digitalizirali. Pri nastajanju in postavitvi spletne strani knjižnice na sploh gre zasluge pripisati tudi Tomažu Deželaku, ki je gradivo vnašal v računalnik in na spletno stran in Knjižnici.

Foto: ČZ

Trboveljska knjižnica dobila prvo e-knjigo

Digitalno okolje postaja vsakdanjik tudi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na novo postavljajo spletno stran, ki bo digitalizirana, izdali pa so tudi svojo prvo e-knjigo.
Spletna stran, ki nastaja s pomočjo založbe Beltrina, naj bi začela delovati konec letošnjega leta. Prilagodili so jo vsem uporabnikom, tudi osebam z različnimi omejitvami. Za stran bodo prejeli tudi certifikat NSIOS, saj je postavljena v skladu z zahtevanimi standardi in dostopna za invalide, starejše, za nevešče računalnika in spleta, uporabnike s šibko internetno povezavo, pripadnike narodnostnih manjšin in tujce, ki ne govorijo slovensko.

V knjižnici sicer spodbujajo k čim več branju. Za najmlajše so tako napisali in oblikovali tudi elektronsko pravljico o knjižni maskoti, knjižnem črvičku Tončku Knjigoljubu. Pravljico sta ustvarili Katra Hribar Frol in Vesna Lenić Kreže, ki je poskrbela za ilustracije. V knjižnici imajo sedaj tako dve svoji maskoti, poleg Tončka Knjigoljuba je tu še knjižnični škrat Bukmandeljc, ki je svojo pravljico dobil že leta 2016. Elektronska knjiga bo na spletni strani knjižnice dostopna predvidoma konec leta, na voljo pa bo tudi kot zvočna pravljica in pravljica v znakovnem jeziku. E-slikanica, ki skupaj z ilustracijami obsega 26 strani, je oblikovana dislektikom ter slabovidnim prijazno.

Foto: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje