Center obšolskih dejavnosti na Prvinah pri Čemšeniku je bil minuli konec tedna obarvan japonsko. OŠ Toneta Okrogarja je za osmošolce in devetošolce organizirala japonski vikend. Šolarji so spoznavali japonsko kulturo in literaturo, poskusili so klasično pripravljene testenine po japonsko s palčkami, preizkusili pa so se tudi v lokostrelstvu in borilnih veščinah.
Tjaša Kovačič, Primož Bračič in svetovna prvakinja Tina Baloh iz kluba Pon Do Kwan Zagorje so jim predstavili zgodovino tega športa, nato pa so se šolarji tudi sami pomerili med seboj.
Pod vtisom v petek prikazanega filma Poslednji samuraj jih je inštruktor Bojan Motoh iz Lokostrelskega kluba Valvazor Zagorje najprej pripravil, nato pa so se pomerili tudi na lokostrelskem na turnirju. Ker sta mentorici Erika Jenko in Katarina Eranovič iz OŠ Toneta Okrogarja učiteljici slovenščine, so učenci imeli nalogo tudi strniti svoje misli v stalno japonsko pesniško obliko haiku.
V soboto popoldne so dom na Prvinah obiskali člani Društva Animov, ki so posebej za ta dogodek prišli iz Izole. Društvo aktivno predstavlja in promovira Japonsko, njihove običaje, način življenja in drugo tudi v Sloveniji. Tokratni obisk Prvin je sicer njihov prvi v Zagorju in Zasavju.
Društvo je učencem predstavilo japonsko kulturo in šolstvo. Učenci so spoznali japonski šah Shogu in se tudi potopili v njegove skrivnosti ter posebna pravila igre. Zanimivo je, da igra sicer izvira iz Indije, ima pa 81 kvadratov in so vse figure iste barve. Ogledali so si tudi stripe in mange ter ostalo tiskano razstavljeno gradivo, povezano z Japonsko.
Del predavanja je bil namenjen tudi življenju in šolanju japonskih vrstnikov. Med drugim so zagorski učenci izvedeli, da je osnovna šola na Japonskem razdeljena na dva dela. Nižjo obiskujejo učenci od 6. leta dalje, višjo pa od 12. leta. Začetek šolskega leta je aprila, leto pa je razdeljeno na 3 semestre. Najdaljši šolski dan traja 6 ur. V japonskih šolah so tudi šolske uniforme, ki odpravljajo siceršnje socialne razlike med učenci in jih delajo bolj enake. Prav tako se po uniformah, ki se med seboj malce razlikujejo, lahko ugotovi, kateri starostni skupini šolarji pripadajo. Japonski šolarji imajo tudi posebne šolske torbe in značilne malice. V japonskih osnovnih šolah imajo tudi zanimiv način krepitve odnosov med učenci in učitelji. Nimajo namreč čistilk, ampak čiščenje opravljajo sami. Šolarji se med seboj kličejo tudi po priimkih, ne imenih, predvsem fantje. Po predavanjih in preizkusih spretnosti so učenci poskusili še obed testenin z japonskimi palčkami.
Foto: ČZ in OŠ Tone Okrogar