V Trbovljah prihodnje leto načrtujejo urejanje cestnih odsekov izven mesta. Gre za predele izven strnjenih naselij, na podeželju, ki doslej niso bili prednostni oziroma se jim je namenjalo manj aktivnosti in sredstev. Načrtu bo namenjeno približno milijon evrov sredstev.

Foto: ČZ

V Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah si že dalj časa želijo, da bi stanovalcem, ki so vezani na posteljo in ne zmorejo posedati na invalidskem vozičku, lahko ponudili možnost, da se družijo s sostanovalci v dnevnih prostorih in si privoščijo sprehod zunaj, na svežem zraku. Dom ima še zelo staro gradbeno strukturo in širina vrat v sobah ne dopušča, da bi stanovalce lahko s posteljo odpeljali na svež zrak.

Prejšnji mesec so na preizkušnji imeli voziček, ki to omogoča in ki bi v Domu še kako prav prišel. Ker je cena takšnega vozička visoka, so za sofinanciranje zaprosili Občino Zagorje. Na Občini so se odločili, da strošek nakupa krijejo iz proračuna in voziček stanovalcem namenijo kot novoletno darilo. »Veselimo se darila in smo hvaležni za hiter odziv in razumevanje potreb naših stanovalcev, ki jih je z današnjim dejanjem izkazal župan Matjaž Švagan, skupaj s sodelavci Občine Zagorje ob Savi,« pravijo v Domu.

Foto: Dom starejših Izlake.

Svetniki in svetnice zagorskega občinskega sveta so se včeraj, 8. novembra 2021, sešli na 19. redni seji. Med drugim so v prvi obravnavi potrdili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, ki je z današnjim dnem v javni obravnavi, ta pa traja do 23. novembra. Vse pisne pripombe morajo do tega dne prispeti na sedež Občine Zagorje ob Savi.
Proračun bo na prihodkovni strani težak 19.163.943 evrov, kar je za 3.670.493 evrov ali 23,7% več, kot jih je bilo realiziranih v letu 2020 in za 822.425 evrov ali 4,5 % več, kot ocenjujejo, da bo prihodkov realiziranih v letu 2021.
Na odhodkovni strani je načrtovanih 19.988.348 evrov, kar je za 5.309.761 evrov ali 36,2% več, kot jih je bilo realiziranih v letu 2020 in za 2.455.204 evrov ali 10,9 % manj, kot ocenjujejo, da bo odhodkov realiziranih v letu 2021.
Drugo obravnavo proračuna bodo svetniki in svetnice opravili na decembrski seji.

Skrajšani dopoldanski delovni čas v ZD Zagorje
Po nekaj več razprave so svetniki in svetnice ugodili prošnji zdravnikov in zaposlenih v Zdravstvenem domu Zagorje o skrajšanju popoldanskega delovnega časa v zagorski zdravstveni ustanovi. V skladu s 6. alinejo 16. točke 35. člena Splošnega dogovora se ordinacijski čas zdravnikov lahko spremeni le, če s tem soglaša lokalna skupnost. Zdravniki namreč menijo, da je dopoldanski čas prijaznejši do bolnikov, saj je v tem času dostopnejša laboratorijska, mikrobiološka in druga diagnostika, za katero je velikokrat potreben odvzem v laboratoriju na tešče, za kar morajo pacienti pogostokrat v Zdravstveni dom priti dvakrat, namesto le enkrat. Tudi otroci so zjutraj in dopoldne bolj spočiti, zato je obravnava lažja in manj stresna za vse.
Ambulante bodo v ZD Zagorje sedaj organizirane tako, da bodo delovale med 7. in 15. uro, enkrat tedensko med 12. in 20. uro, seveda pa ta ureditev ne bo vplivala na nudenje nujne medicinske pomoči, ki bo za urgentna stanja še vedno na voljo.

Ustanovitev komisije za preoblikovanje statusa Občine Zagorje
Med drugim so dali svetniki in svetnice županu Matjažu Švaganu zeleno luč za ustanovitev posebne komisije, ki bo proučila možnosti in pripravila vse potrebno gradivo za pobudo, s katero bi država Občini Zagorje ob Savi spremenila status v mestno občino.
Župan je predlog utemeljil s tem, da naj bi imela vsaka pokrajina eno mestno občino, za kar je po mnenju prvega moža Občine Zagorje ob Savi v Zasavju najprimernejša prav zagorska. Ta je namreč po površini največja, ima najvišje število prebivalcev, najmanj brezposelnih, enega najboljših razvojnih koeficientov, močno gospodarstvo,…

Foto: ČZ

Uradne otvoritve najvišji slovenski rudar sicer kar ne dočaka in ne dočaka, kljub temu pa v zvezi z njim potekajo različne aktivnosti in dela. Sedaj so vanj shranili tudi dve časovni kapsuli s podatke in slikovnim gradivom o kipu in njegovi zgodovini. Namen gradnje, potek del in akterje sta Prometeju v hrambo zaupala Društvo Trbovlje novomedijsko mesto in podjetje Kovit. V kapsuli je USB ključek s fotografijami zgodovine Prometeja od ideje pa do končne podobe. Začetek varjenja in oblikovanje, prevoz iz delavnice na lokacijo postavitve, postavitev in dela po postavitvi, spisek donatorjev in sponzorjev, organizatorjev in izvajalcev dela. Časovni kapsuli sta vstavljeni v spodnji del svetilke zihrce, ki jo Prometej drži v eni roki. Sta v obliki kovinskega valja iz nerjavečega materiala in vodotesno zaprti.

»Današnja slovesnost ob aktivaciji časovne kapsule je v resnici nekakšen signalni pomnik vsemu kar je za nami in vsem aspiracijam ki so pred nami, pred Zasavjem kot celoti. V časovni kapsuli so naši spomini, spomini naših dedov in babic in tudi tisto, kar si želimo za prihodnost. Obenem je v njej seznam tisoč in več ljudi, ki so prispevali ne le sredstva, pač pa tudi tistih, ki so dali svoj čas, dobro voljo in obilo prostovoljnega delo v ta projekt. Resnično je potrebno poudariti, da ni bilo niti enega podjetja, lokalne skupnosti, posameznika, ki bi rekel NE,« pravi magister kipar Zoran Poznič, ki je sicer »zakrivil« vse skupaj, saj se je ideja o veličastnem kipu porodila prav njemu, prav tako pa je Prometej tudi delo njegovih rok.
Prometej ima tudi nemalo obiskov. Ogledujejo si ga domačini, šolarji, tudi obiskovalci od drugod, saj je svojevrstna atrakcija. Tako velike in tovrstne skulpture namreč ni najti ne blizu, ne daleč naokrog tudi izven slovenskih meja, posebej veličasten pa je ponoči. Takrat namreč žari in utripa tudi njegovo srce, prav tako pa luč z njegove naglavne svetilke sije tudi na drug rudarski pomnik na nasprotni strani trboveljske doline, Drajeršoht.

Foto: ČZ in TNM

Občina Hrastnik je na sestanku z Državno volilno komisijo razpravljala o možnosti, da se predčasno glasovanje za volitve in referendume ponovno omogoči tudi v Hrastniku. V letošnjem letu je v veljavo stopil nov zakon, ki je za občino Hrastnik prinesel precejšnjo spremembo, saj sta bili občini Hrastnik in Trbovlje združeni v en volilni okraj – volilni okraj Hrastnik Trbovlje s sedežem v Trbovljah. Sprememba okraja je s seboj prinesla tudi spremembo predčasnega glasovanja, ki so se ga v preteklih letih v veliki meri posluževali tudi Hrastničani, za kar pa je bilo potrebno iti v Trbovlje.
V praksi je sprememba prvič zaživela letos v času referenduma o vodah. Občani so se precej obračali na hrastniško Občino zaradi nejevolje, da se je za predčasno glasovanje potrebno odpeljati v sosednje mesto, kar je nekaterim predstavljalo tudi oviro.
Sestanka na občini so se udeležili direktor DVK Dušan Večko s sodelavko Silvijo Kostadinovski, tajnica okrajne volilne komisije Anica Kirn in namestnica tajnice Nina Muhvič. Skupaj z županom so zadevo preučili in dosegli dogovor, da se odslej predčasno glasovanje ponovno omogoči tudi v Hrastniku. Občanke in občani Hrastnika bodo tako lahko že na državnozborskih volitvah prihodnje leto svoj glas predčasno ponovno oddali tudi v Hrastniku.

Foto: ČZ

Skladno z napovedmi in načrti je investitor Rudis Trbovlje v parku nasproti trboveljske občinske uprave porušil Haukovo hišo in začel z gradbenimi deli za postavitev večstanovanjskega bloka.

O projektu smo na našem portalu pisali tukaj:

Haukovo hišo bo zamenjala vila Park

Na parceli, kjer bo zrasel kompleks stanovanj, so odstranili tudi drevesa in grmičevje in je sedaj izkopana luknja in obratujejo stroji.

Foto: ČZ

Včeraj zvečer je bil v trboveljskem Delavskem domu napovedan dobrodelni koncert Policijskega orkestra ter slavnostna akademija ob zaključku prenove avle in postavitvi novega ozvočenja, vendar je oboje bilo odpovedano zaradi razmer.
Zadnja večja prenova Delavskega doma sega v leto 1999/2000. Urejena je bila nova  infrastruktura in zamenjano nekaj tehnične opreme. Občina Trbovlje se je letos prijavila na razpis Ministrstva za kulturo in pridobila sredstva v višini 30.000 evrov. Preostanek investicije je sofinancirala iz lastnih sredstev. Sodobni sistem linijskega ozvočenja bo omogočal izvedbo prireditev na najvišji ravni.

Foto: ČZ

Program DORA za ženske deluje nemoteno tudi v času epidemije. Zgodnje odkrivanje raka dojk je na sploh in tudi v epidemiji covid-19 zelo pomembno. Udeležba v programu DORA prispeva k zgodnjemu odkrivanju raka, ki je ključno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, hitrejše okrevanje, boljšo kakovost življenja bolnic in večje preživetje.
Opuščanje udeležbe v presejalnih programih ima lahko resne posledice za zdravje. Sodelavci programa DORA zato priporočajo ženskam, da se redno udeležujejo mamografije v sklopu programa. Med dvema mamografijama z normalnim izvidom naj si ženske redno mesečno pregledujejo dojke. Če opazijo kakršnekoli spremembe, naj se obrnejo na osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jih bo napotil dalje.
K odzivu in udeležbi programa vabijo tudi na Občini Trbovlje. »Deset minut vam lahko reši življenje. Odzovite se vabilu presejalnega programa DORA in pridite na mamografijo. V programu DORA so poskrbeli za varno, prijazno in hitro obravnavo,« sporočajo.

Foto: Občina Trbovlje