Nekdanji predsednik vlade in Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek bi danes praznoval svoj 71. rojstni dan. Zagorski župan Matjaž Švagan je danes obiskal njegov grob in se poklonil spominu na rojaka, ki je bil tudi 13. predsednik nekdanje skupne države.
V Zagorju je po dr. Janezu Drnovšku, sicer tudi častnem občanu, poimenovan tudi mestni park, v katerem je postavljen njegov doprsni spomenik. Ob obletnici rojstva je Občina Zagorje ob Savi tudi k spomeniku položila cvetje.

Foto: ČZ

Čeprav se je tudi v Zagorju letos dobesedno čez noč od neznano kje skrivnostno pojavila jeklena skulptura, imenovana monolit, bo ta ob rudarski lokomotivi nasproti mosta ljubezni očitno tudi ostala.
Značilnost teh skulptur, ki so se v zadnjem letu in pol začele skrivnostno pojavljati po svetu, je, da enako skrivnostno po nekaj dneh ali kratkem času kar na lepem tudi izginejo.

Na Občini Zagorje so se kljub temu, da je skulptura postavljena brez dovoljenj in na črno, odločili, da je ne bodo dali odstraniti. Če ne bo izginila sama, kot so druge po svetu, jo bodo pustili stati. Je zanimivost in dodatna atrakcija Zagorja, bržkone pa tudi ne nikomur v napoto.

Foto: ĆZ

V Zagorju so na 500 metrskem odseku lokalne ceste Slačnik-Vizgarje-Ravenska vas položili nov asfalt in s tem zaključili gradbena dela na tem delu ceste. V sklopu rekonstrukcije so zamenjali tampon, obnovili propuste in drenaže, na koncu pa so položili novo asfaltno prevleko. Čez nekaj dni bodo namestili še novo varovalno ograjo. Vrednost del znaša 80.000 evrov, denar bo zagotovila Občina Zagorje iz občinskega proračuna.

Foto:ČZ in Občina Zagorje

V občini Zagorje je danes tudi v praksi zaživel projekt brezplačnih prevozov za starejše po zagorski dolini in do trboveljske bolnišnice. Nosilec projekta je Zavod Sopotniki, partnerja pa RKS – Območno združenje Zagorje, ki je sprejelo vlogo koordinacije izvajanja storitve in Občina Zagorje, ki je zagotovila sredstva za nakup osebnega avtomobila SUZUKI SCROSS 1.4 BOOSTERJET HYBRID PREMIUM 4WD in bo krila tudi ostale stroške storitve.

Ključe avtomobila je direktorju Zavoda Sopotniki Marku Zevniku in predsednici zagorskega Rdečega križa Metki Podpečan slovesno izročil župan Matjaž Švagan. V kratkem nagovoru je poudaril, da je Občina dve desetletji starejšim občanom nudila subvencije prevozov z avtobusom na območju občine, nadgradnja v smislu mobilnosti starejših občanov pa je vsekakor projekt naročenih brezplačnih prevozov za starejše.
Direktor Marko Zevnik je izrazil zadovoljstvo, da se je že utečeno sodelovanje začelo tudi v Zagorju, predvsem pa so bili v zavodu presenečeni nad tolikšnim številom in takšno srčno pripravljenostjo prostovoljcev za sodelovanje. Na poziv prostovoljcem za opravljanje prevozov se je namreč javilo kar 30 prostovoljcev, ki so konec prejšnjega tedna opravili tudi posebno izobraževanje.

Prva uporabnica je bila danes gospa Mari Flere, ki jo je župan odpeljal po opravkih. »Danes se je na moj dom z novim avtom pripeljal župan in me odpeljal v trgovino. Naslednjič bo opravkov nekaj več. Rada bi se zahvalila za to storitev, ki je v naši občini potrebna in smo je veseli vsi starejši. Zato res hvala Občini in županu ter vsem, ki ste pomagali, da smo to storitev dobili. Starejše Zagorjanke in Zagorjane pa vabim, da v čim večji meri koristijo to dragoceno pridobitev,« je povedala.

Vse, ki potrebujejo brezplačen prevoz, vabijo, da pokličejo na telefonsko številko 031 825 555 od ponedeljka do petka, med 7.30 in 15. uro.

Foto: Občina Zagorje

V Zagorju zaključujejo dva velika projekta v sklopu sanacije posledic naravnih nesreč. V sklopu tretje faze sanacije javne poti Medija-Plavišnik-Borje in del na vodotoku polagajo nov asfalt. S tem bodo zaključena dela v vrednosti 300.000 evrov. Občina bo za naložbo dobila 220.000 evrov z Ministrstva za okolje in prostor, 80.000 evrov pa bo financirala iz občinskega proračuna.

Nov asfalt polagajo tudi na 1300 metrskem odseku lokalne ceste Žvarulje-Medija, kjer so  uredili še odvodnjavanje. Vrednost naložbe znaša 350.000 evrov, od tega bo 240.000 evrov prispeval Sektor za zmanjševanje naravnih nesreč MOP, 110.000 evrov pa Občina.

Foto: Občina Zagorje

Čas epidemije koronavirusa je verjetno pripomogel k temu, da so v aprilski dvodnevni akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo je Javno podjetje Komunala Zagorje organiziralo na območju občine Zagorje ob Savi, zbrali največ nevarnih odpadkov doslej. Občani so na premičnih zbiralnih mestih tako zbrali kar 2454 kilogramov olj in maščob, 1797 kilogramov barv, 1430 kilogramov premazov, lepil in smol in 770 kilogramov odpadnega jedilnega olja. Skupaj so tako v dveh dneh zbrali 9,3 tone nevarnih odpadkov, za njihov odvoz je poskrbelo podjetje Saubermacher.
Sicer pa lahko občani nevarne odpadke vse leto odlagajo tudi na zbirnem centru za odpadke, ki je v covid času omejeno odprt in sicer ob ponedeljkih in petkih od 10. do 14. ure, ob sredah pa od 14. do 18. ure.

Foto: arhiv ČZ

Tako, kot trboveljski godbeniki, se tudi motoristi niso izneverili dolgoletni tradiciji jutranjega pozdrava Trbovljam. Kljub situaciji zaradi korone so se prilagodili razmeram in le malce za godbeniki zapeljali skozi Trbovlje. Resda tokrat le po glavni cesti, a nič manj hrumeče in po ocenah občanov jih je bilo večje število tudi letos.

Budnici z godbeniki in motoristi sta v Trbovljah praktično nepogrešljivi, del tradicije in folklore in prvomajskega jutra si brez njih ni mogoče zamisliti.

Foto: Ečo Marin

Letos je pozna pozeba uničila večino cvetja sadnega drevja in cvetne nastavke akacije. Glavni vir hrane za čebele spomladi bodo tako cvetlice na travnikih, na javnih površinah in zelenicah okrog hiš. Še posebej pomemben bo letos regrat, ki izdatno medi. Občina Zagorje se je zato odzvala na pozive čebelarjev in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije k nekoliko poznejši košnji zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. 
Del javnih zelenih površin v občini Zagorje bo tako vsaj do sredine meseca maja ostal nepokošen. Na javnih površinah v občini so že v preteklih letih enoletnice na gredicah postopoma nadomeščali z medonosnimi trajnicami. V letošnjem letu bodo tudi na obodu rondoja razširili že obstoječe območje, namenjeno trajnicam. Občina Zagorje želi s tem izpostaviti čebele in njihov pomen za naravo in človeka, opozoriti na pomen ohranjanja travniške strukture, ki daje pašo opraševalcem in prispeva k preživetju od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev. To je tudi prispevek k ravnovesju v naravi in okolju. Občane in občanke na Občini vabijo, da se pridružijo in tudi svoje trate pokosijo nekoliko pozneje, ko bodo cvetlice že odcvetele.

Foto: ČZ 

Po letu dni od pobude, da se v spomin in zahvalo vsem rudarskim rodovom postavi spomenik, ki bo trajno obeležil več kot 250 letno rudarjenje v revirjih, je včeraj zvečer zasijal eden največjih rudarjev na svetu. V Trbovljah so prižgali osem metrski kip rudarskega junaka Prometeja. Skulptura je s Špicberga polni dve uri razsvetljevala nebo nad nočnimi Trbovljami s posebnim ognjemetom, ki je švigal poldrugi kilometer visoko in ga je kljub nizkim oblakom bilo moč videti v osrednji Sloveniji. Skulptura, ki je delo akademskega kiparja magistra Zorana Pozniča, je sicer bila postavljena že pred časom, a je nekaj časa bila zavita v folijo. Avtor in pobudniki projekta so želeli, da ostane skrivnost in da podžiga radovednost ljudi do trenutka, ko bodo razmere zaradi korone končno dopuščale svečano odkritje in otvoritev. Ker glede tega razmere še niso povsem primerne in ker se tudi še ne ve, kdaj bodo, so se odločili za poskusni prikaz orjaka na predvečer mednarodnega praznika dela.

S Špicberga na Drajeršoht
Avtor je kip na eni od vzpetin znanega trboveljskega hriba ustvaril iz 150 in več let starega jamskega železja iz zasavskih rudniških rovov in stare opreme. Po večmesečnem ustvarjanju v delavnici na Ajnzerju ga je oblikoval v skulpturo, ki uteleša eno od počastitev in spominov na pol tretje stoletje dolgo rudarsko zasavsko zgodovino. Z mesta, kjer stoji, sveti na drugo stran doline, na še enega od rudarskih pomnikov, Drajeršoht. Kip je osvetljen od znotraj, saj bosta energija in svetloba iz lastnega napajanja. Odločitev za lokacijo je poleg finančnih sredstev bila odvisna tudi od tega, da bo viden čim bolj in čim več ljudem. Odločilno vlogo je igralo več ovir, od neustreznega zemljišča, previsokih leg, vremenskih razmer in podobno. Višje kot bi kip stal, bolj je izpostavljen močnim vetrovom in bi moral biti še višji, da bi bil normalno viden. Višina pa pomeni tudi težo in posledične tehnične težave. V živo skalo je izkopana luknja in vlitih 65 ton betona, kip pa je tudi fiksiran z vijaki na podlago. V globini pod njim je tri metre mreže in betona. Vse je varovano s pet ali šestkratnikom. Kip stoji na približno 1000 m2 velikem zemljišču, ki so ga morali izsekati, saj je bil poraščen z drevjem in grmičevjem. Poseben zalogaj je bil transport iz delavnice. Kip so prepeljali v enem kosu, z avto dvigalom in kot posebni prevoz. Cesta je povzročila kar nekaj preglavic. Kip meri 8 metrov, tehta nekaj ton, zadnja polovica ceste pa je strma, na več mestih ozka, z ovinki in skozi strnjeno naselje na hribu. Tudi do mesta, kjer stoji, ni direktnega dostopa. Zato so ga dvignili z avto dvigalom z najbližje točke pod lokacijo. Sprva je bilo načrtovano, da ga prepeljejo z vojaškim helikopterjem, a vojska nima helikopterja zmogljivosti, s katero bi dvignil in prepeljal več ton težko skulpturo.

Največji virtualni kres
Velikan ima tudi utripajoče rdeče srce, ki ga je iz zasavskega premoga izdelala oblikovalka Marjeta Hribar. Zadnje priprave in vdelava srca v trup kipa so bile delo trboveljskih gasilcev. Realizacija idejen o kipu je sicer bila vprašljiva. Čeprav gre za prvo tovrstno stvaritev v Sloveniji in bržkone redkost tudi v svetu in avtor kipa nadaljuje s tradicijo zasavskih likovnih umetnikov pri ustvarjanju umetniških del z rudarsko tematiko, je glavna težava bila denar. »Za izgradnjo spomenika Rudar-Prometej nismo našli finančnega investitorja. Odločili smo se za gradnjo na osnovi donatorstva in prostovoljnega dela. Odziv ljudi je bil tako odličen, da lahko rečemo, da je to pravi ljudski spomenik. Vsem donatorjem, sponzorjem in mnogim prostovoljcem se iskreno zahvaljujemo za denarne prispevke in opravljeno delo. Celotna zgodovina Zasavja, njen gospodarski in družbeni razvoj, je vsestransko povezana s premogovništvom. Pri Zasavčanih je še vedno živo prisotna rudarska tradicija in spomenik Rudar-Prometej bo večno spominjal sedanje in bodoče generacije, kako pomembno je bilo premogovništvo za nastanek in uspešen razvoj tega področja ,« pravi predsednica  Društva Trbovlje novo medijsko mesto Vesna Jesih. Izdelava in postavitev kipa, odkup zemljišča in drugo so znašali 45 tisočakov. »Z nocojšnjim najvišjim in največjim virtualnim kresom Prometej vstopa v življenje in večnost. Gre sicer za simbolno, virtualno otvoritev, saj bo tista prava, ki jo želimo, takrat, ko bodo to dopuščale razmere. Gre za enega od neke vrste kazalcev za boljše čase tudi v revirjih,« pravi Zoran Poznič.
Sončno elektrarno, ki bo napajala kip, je doniralo podjetje GEN-i. Vse je avtomatizirano in računalniško vodeno. Vsak večer se laserski žarek prižge ob določeni stopnji teme. »Urediti je treba še dostop, ploščad na kateri stoji, postavljena bo zaščitna ograja, zbirajo se še zadnja finančna sredstva. Posebna zahvala gre gospodu Gideonu, ki je opravil ogromno delo varilstva. Celotno delo ustvarjanja kipa smo opravili trije ljudje, on, jaz in imela sva certificiranega varilca, tako da lahko rečem, da bo kip stal še petsto let,« doda.

Foto: ČZ in GR