Med krajani trboveljskega naselja Žabjek se je te dni raznesel glas, da naj bi na zemljišču poleg manjšega nogometnega igrišča začeli graditi nov avtosalon.
Ali to drži, kdo je investitor in za kakšen avtosalon gre, ni znano. Na zemljišču, kjer potekajo rušilna in urejevalna dela, namreč ni nobene oznake ali table s podatki o tem.
Foto: ČZ
Regionalna televizija ETV je v letošnje leto vstopila s kopico načrtov in tudi novosti. V lanskem letu so prevzeli litijsko televizijo ATV signal in letos program že oddajajo združeni. O projektih in viziji televizije v prihodnosti smo se pogovarjali z direktorjem in odgovornim urednikom Boštjanom Vidmarjem.
Zakaj ste se odločili za takšno širitev, se pravi pripojitev druge televizije?
Za nas je bila to naravna širitev, glede na to, da je Litija sosednja občina in spada tudi v zasavsko regijo. Drug, še bolj pomemben razlog, pa je status televizije s programom posebnega pomena, ki smo ga s prevzemom televizije Litija pridobili. Takšen status ima samo sedem televizij v Sloveniji, omogoča pa nam kandidiranje za finančno podporo s strani ministrstva za kulturo. Nam pa obenem tudi nalaga, koliko in kakšne zvrsti programa moramo predvajati in ga ustvariti v lastni produkciji.
Kaj pomeni v današnjem času in razmerah, za povrh še ob koroni, širitev televizije? Še posebej lokalne ali regionalne, kjer ni zakonske naročnine ampak je televizija odvisna le od oglaševalcev? Je, denimo, najem kredita pri tem neogibna stvar?
Televizija ETV ima dolgo tradicijo, pred tremi leti smo jo tehnično popolnoma posodobili in vsa produkcija je sedaj digitalna in v HD kvaliteti, tako da smo imeli v času, ko se je pojavila korona, investicijo že zaključeno. Za širitev pa je bilo potrebno zagotoviti nova finančna sredstva. Zanje računamo, da se bodo dolgoročno povrnila glede na status in večje področje pokrivanja, ki je sedaj tudi precej bolj zanimivo za oglaševalce. Vsekakor se ustanavljanja nove televizije v današnjem času in glede na razmere ne bi lotili, če ne bi bilo te dolgoletne tradicije, podpore lokalnih skupnosti in nenazadnje tudi odgovornosti do zaposlenih, ki imajo ogromno znanja in izkušenj za delo na televiziji.
Ali ima televizija sedaj prostore poleg v Kisovcu tudi v Litiji?
Poslovanje smo takoj po združitvi maksimalno optimizirali, tako da je sedaj studio in celotna produkcija na enem mestu v Kisovcu. S signalom preko kabelskih operaterjev pokrivamo celotno Slovenijo, prav tako pa smo obdržali oddajni točki Jevnica in Litija, ki zagotavljata brezžično DVB-T oddajanje na K29.
Z združitvijo se veča doseg gledalcev. Kaj je poleg tega glavna pridobitev združitve?
Na programskem področju smo sedaj lahko bolj aktualni, saj smo informativni program, ki se je prej pripravljal ločeno za Litijo in Zasavje, združili v skupno informativno oddajo Novice na ETV. Oddaja je sedaj sveže pripravljena na sporedu dvakrat tedensko ob torkih in petkih ob 19:30. Poleg omenjene racionalizacije poslovanja, s čimer smo zmanjšali obratovalne stroške, je zelo pomembna pridobitev tudi kadrovska okrepitev in Know-how, ki sta ga nova sodelavca iz Litije prinesla v ekipo.
Kljub oteženemu delu zaradi korone na televiziji v letošnjem letu načrtujete različne spremembe in novosti. Katere so najpomembnejše in zakaj ste se odločili zanje?
Poleg bolj ažurnega informativnega programa ponovno oživljamo oddaje v lastni produkciji, ki smo jih pred korono že imeli na sporedu. Gre za kulturno-umetniške pogovorne oddaje, ki jih vodijo Goran Ajtič, Vukašin Šobot, Nina Novak in Vladimir Jakopič in so tedensko na sporedu. Izpostavil bi še oddajo Kmetijski mozaik, ki je bila stalnica na litijski televiziji in jo nadaljujemo tudi na skupni televiziji, saj je med gledalci zelo lepo sprejeta. Za nove vsebine Iščemo tudi možnosti povezovanja z zunanjimi ustvarjalci, tako smo v začetku leta uspešno štartali s svetovalno oddajo o numerologiji, ki jo vsak ponedeljek pripravi uveljavljena in priznana numerologinja Lili Sorum. Čisto sveža novost, za katero smo se uspeli dogovoriti pred kratkim, pa so pravice za predvajanje serije slovenskih filmov. S predvajanjem pričnemo ta mesec in na ta način počastimo tudi slovenski kulturni praznik, saj bo prvi film na sporedu Zdravica in govori o nastanku slovenske himne.
Kakšna je vaša vizija za ETV v prihodnje?
Že tečejo pogovori za naslednjo večjo širitev televizije na področje petih občin, ki so bile vključene v nekdanjo skupno občino Domžale. Naša vizija je postati najbolj gledana lokalna televizija osrednje slovenske regije in se umestiti med prvih 10 najbolj gledanih televizij v Sloveniji.
Skoraj ne bi našli televizije, ki, vsaj po mnenju gledalcev, ne bi bilo tudi politično ali strankarsko obarvana. Kako je s tem pri vas, na ETV?
Naš slogan je Pomlajena in osvežena slovenska televizija. Podpiramo in sodelujemo z vsemi strankami in politiki, ki podpirajo in krepijo domovinsko zavest in slovensko kulturo, tradicijo in običaje. Pri nas minimalne kvote za predvajanje slovenske glasbe niso potrebne. Naša usmeritev na lokalnem nivoju pa je podpora občin s katerimi sodelujemo in pomoč pri promociji občinskih projektov, predvsem v turistično – kulturnem smislu. Televizija je idealni medij za širšo promocijo lokalnih vsebin, ki gledalce zanimajo in jih v današnjem času ljudje vse bolj iščejo.
ETV je sedaj že več kot desetletje prisotna v medijskem prostoru. Glede na to, da gre za medij, ste kdaj razmišljali tudi o še kakšnem drugem? Radiu na primer? V Zagorju je pred leti deloval tudi lokalni radio in bi morda bilo možno obuditi ga.
Ne, o tem ne razmišljamo. Se pa televizija spogleduje s spletnimi servisi, kjer se danes video vsebine že prekrivajo in tudi gledalci doma vse več vsebin na TV ekranih predvajajo s spleta. Zato vzporedno s televizijo že razvijamo spletno platformo, kjer bodo poleg vsebin na zahtevo, ki jih imamo tudi že na Youtube kanalu Televizija ETV, še druge.
Foto: ČZ
Internet je v času epidemije postal pomembno komunikacijsko orodje, saj so druženja, sploh v velikem številu, zaenkrat onemogočena. Tega se zaveda tudi župan Zagorja Matjaž Švagan, ki v tem času občank in občanov ne more sprejemati osebno na sedežu občine.
Preko aplikacije Zoom je za vse zainteresirane občanke in občane pripravil predstavitev ključnih aktivnosti in naložb, ki bo v živo danes ob 18. uri.
Odgovarjal bo tudi na vprašanja, predloge in pobude. Predstavitev bo potekala na povezavi https://us02web.zoom.us/j/83597071851?pwd=MTFCVFN4ZFg0Z2NscEEyNEVvYVVqQT09. Vprašanja pa lahko občani že prej pošljejo tudi na elektronski naslov pr@zagorje.si
Vsi, ki imajo različna vprašanja, ki se nanašajo na njegovo delo in delo občinske uprave, načrte, pretekle in bodoče naložbe in z mnogih drugih področij, so vabljeni, da se pridružijo srečanju. Župan bo govoril o spopadanju občine s korona krizo, o Medijskih toplicah, o novi kolesarski poti, ki bo povezala celotno zagorsko dolino, projektu, ki je zahteval soglasje 100 lastnikov zemljišč, ki so nesebično razumeli, da je projekt pomemben za razvoj Zagorja. Beseda bo tekla tudi o pridobitvah na področju šolstva, telovadnici OŠ Tone Okrogar in prenovi objekta SVEA, kjer bo dom našla tudi GŠ Zagorje, električnih kolesih, o novih športno rekreativnih pridobitvah, novih pohodniških, gorskih – kolesarskih poteh, hidroelektrarnah na srednji Savi in tudi o bližajočem se kulturnem prazniku. Pogovoru se lahko pridružijo vsi in pogovor spremljajo v živo, za tiste, ki so manj vešči komunikacije preko Zoom, pa so na spletni strani Občine Zagorje ob Savi pripravili podrobnejša navodila.
Foto: ČZ
Zavod RS za zaposlovanje je v lanskem decembru objavil razpis javnih del za leto 2021. Nanj se lahko prijavijo tudi zavodi in društva iz Zagorja. Občina Zagorje, ki sofinancira tovrstne zaposlitve brezposelnih, je v letošnjem proračunu za to namenila 109.000 evrov. V javna dela bo tako na osnovi prijav v zagorskih zavodih in RKS OZ Zagorje letos vključenih 16 dolgotrajno brezposelnih, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja in so namenjena predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti, po drugi strani pa so v pomoč zavodom in društvom pri reševanju kadrovskega manjka. Zaposleni v javnih delih bodo v zavodih učencem ter dijakom nudili pomoč pri učenju, opravljali dela na področju informiranja, nudili pomoč ranljivim skupinam, pomagali pri izvajanju programov za mladino in programov na področju športa.
Foto: ČZ
Po sobotnih in nedeljskih protestnih shodih v Trbovljah zoper sklep vlade o vnovičnem zaprtju zasavskih vrtcev in šol se je po Trbovljah raznesla informacija, da shoda nista bila prijavljena. Tudi organizator oziroma pobudnik naj ne bi bil znan.
Po zakonu morajo tovrstne prireditve biti prijavljene, prav tako morajo biti znani organizatorji in odgovorne osebe.
Čeprav sta shoda bila mirna in ni bilo incidentov, naj bi policija po naših podatkih nekaj udeležencem izdala opozorila, nekaterim pa izdala tudi plačilne naloge zaradi prekrškov. Veljavni vladni odlok namreč prepoveduje zbiranja in druženja večjih skupin ljudi, kamor sodijo tudi tovrstna zborovanja.
Udeleženci so sicer po večini nosili zaščitne maske, ni pa bilo in tudi ni bilo moč v praksi vzdrževati varnostne medsebojne razdalje. Na podlagi česa natančno so policisti ugotavljali identitete udeležencev zoper katere so podali ustna opozorila ali izdali plačilne naloge še ni povsem znano, prav tako še ne zakaj so navedeni postopki bili sproženi le zoper te oziroma nekatere udeležence.
Kako je bilo s prijavljenostjo shodov v Zagorju in Hrastniku še nimamo informacij.
Foto: ČZ
V Kisovcu od 29. januarja deluje sistem za merjenje kakovosti zraka Smartcity sensware AQI. Sistem na dveh lokacijah (Borovniško naselje, Trg Pohorskega bataljona) spremlja meteorološke parametre ter prašne delce, ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, hlapljive komponente VOC v zraku ter indikativno tudi hrup.
Rezultati monitoringa so sprotno dostopni na spletni strani Občine Zagorje in Savi (http://www.zagorje.si/podrocje.aspx?id=207) in spletni strani Krajevne skupnosti Kisovec.
Za učinkovitejšo informacijo so izmerjeni podatki prikazani v barvni lestvici razredov onesnaženosti zraka (nizka, zmerna, visoka ali zelo visoka raven onesnaženosti). Občanom so on-line dostopni tudi podrobnejši podatki o lokacijah, 48 urnem gibanju vrednosti posameznih parametrov ter zakonsko določenih mejnih oz. ciljnih vrednostih parametrov onesnaženosti zunanjega zraka.
Foto: ČZ
Občina Trbovlje obvešča, da se začenja ocenjevanje škode, ki je nastala na objektih kot posledica močnega potresa, ki je 29. decembra 2020 prizadel Hrvaško in so ga čutili tudi nekateri deli Slovenije.
Do 9. februarja 2021 lahko tako občani Trbovelj z izpolnjenim obrazcem prijavijo nastalo škodo.
Izpolnjene obrazce se lahko odda preko elektronske pošte bostjan.speglic@trbovlje.si in zvonka.benko@trbovlje.si oziroma po pošti na nasloa Občine Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje.
Foto: ČZ
Včeraj zvečer se je pred trboveljskim Delavskim domom znova zbralo približno sto petdeset protestnikov, ki so s transparenti pokazali nezadovoljstvo in nestrinjanje z vladno politiko glede vnovičnega zaprtja vrtcev in šol z današnjim dnem v Zasavju. Eden glavnih vzrokov nestrinjanja s sklepi vlade je, da se šole in vrtci znova zapirajo, obenem pa se slika stanja popravlja. Ko so bile številke okuženih višje, so bile šole in vrtci odprti, sedaj, ko pa so se znižale, pa se zapirajo.
Zaradi tega bodo s protesti nadaljevali in so se spet zbrali ob 17. uri pred Delavskim domom, na ploščadi v Zagorju in pri osnovni šoli v Hrastniku. V Trbovljah so se kakšnim tristo protestnikom, ki so se odpravili na miren pohod po glavni ulici od Delavskega doma proti Občini in nazaj, pridružili še drugi in je nastala dolga kolona. V Zagorju jih je po ocenah naših bralcev bilo kakšnih sto petdeset, tem so se pridružili drugi tudi med potjo in po informaciji bralca iz Zagorja se je številka udeležencev na koncu močno približala tisoč, v Hrastniku pa jih je bilo približno dvesto. Na protestih v Trbovljah ni bilo opaziti nikogar iz vrst občinskega vodstva, podatkov o udeležbi pa nimamo tudi iz Zagorja in Hrastnika.
Svoj protest so na vlado in pristojna ministrstva že pred tem v obliki protestne note poslali tudi zasavski župani, vendar jim vlada ni pritrdila.
Foto: ČZ
