Zaradi del na oskrbovalnem cevovodu bo danes med 8.30 in 14.00 motena oskrba s pitno vodo v naseljih Prapreče in Potoška vas.
Po končanih delih priporočajo, da pred uporabo vodo pustite nekaj časa teči.
Foto: ČZ
Mesečni arhiv: februar 2021
Zaprta bo cesta Podkraj – Radeče
Občina Hrastnik obvešča, da bo zaradi sanacije brežin po skalnem podoru od danes dalje popolna zapora lokalne ceste LC 122010 PODKRAJ – RADEČE, odsek 122011 Podkraj – Radeče. Popolna zapora bo veljala tudi za lokalni promet na območju skalnega podora (območje skal – Tohi). V času gradnje kakršnokoli prehajanje tega območja ne bo mogoče, niti za pešce in kolesarje.
Dela bodo potekala predvidoma en mesec.
Za lokalni promet bo zagotovljen obvoz po lokalni cesti JP 623 041 Cesta v Strušce.
Prebivalce in ostale uporabnike navedene ceste prosijo za razumevanje.
Foto: ČZ
V Zagorju spet igrala
Zaradi izboljšane epidemiološke slike so od danes dalje na območju občine Zagorje ob Savi ponovno odprta vsa otroška igrala in igrišča. Ob tem na Občini Zagorje prosijo vse občane, da kljub rahljanju ukrepov spoštujejo preventivne ukrepe in poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih.
Igrala so bila zaradi epidemije koronavirusa zaprta od oktobra lani.
Foto: ČZ
Zagorje v boju zoper raka v zlati barvi
Danes je mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Kampanja ozavešča o raku v otroštvu in se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok v času zdravljenja in po njem. Ustanova Mali vitez, fundacija za pomoč osebam, ki so v mladosti prebolele raka, je v sodelovanju z društvom Junaki 3. nadstropja – Društvom staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku pozvala slovenske občine, da ob mednarodnem dnevu pomembne objekte obarvajo v zlato ali rumeno barvo. Zlato barvo namreč simbolično prižigajo za otroke in mladostnike, ki se pogumno spopadajo z rakom, tistim, ki so ga premagali in tudi družinam, ki po izgubi otroka živijo naprej, nenazadnje pa tudi za zdravstveno osebje in prostovoljce, ki svoj čas namenjajo otroškemu raku.
Občina Zagorje ob Savi se je pridružila mednarodnemu dnevu boja proti otroškemu raku, zato so že sinoči mestno ploščad, Cankarjev trg, most ljubezni nasproti zagorskega Spara in KC Delavski dom Zagorje osvetlil z zlato barvo.
Foto: Občina Zagorje
V Zasavju letos virtualno pustovanje
Letošnjo pustno soboto bo na ulici manj maškar, ker ne bo sprevodov in pustnih rajanj kot v preteklih letih. Bodo pa maškare bolj glasne, saj so se v ta namen združila vsa tri zasavska Društva prijateljev mladine.
»Maškare, pripravite se na obisk Kurentov in pravo pustno rajanje s plesom in petjem pri vas doma! Pridružite se nam in animatorki Maji na virtualnem pustovanju, ki bo potekalo v živo na pustno soboto, 13. februarja, ob 16.00 na YouTube povezavi. Pozabili nismo na krofe, s katerimi se maškare vsako leto posladkamo. Vabimo vas, da nam v soboto in nedeljo pošljete slike maškar v Facebook dogodek Zasavsko virtualno pustovanje 2021 in pripišete, iz katerega kraja ste. Krofe boste prevzeli na pustni torek znotraj zasavskih občin. Veselimo se pustnega rajanja z vami in vaših fotografij maškar,« sporočajo.
Foto: arhiv DPM
V Cerozu solastniki, smeti drugam
Zasavski kolobociji, imenovani Ceroz, ni videti konca. Čeprav je o omenjeni problematiki med Zasavčani v zadnjem času kar nekam potihnilo, pa stvari vse prej kot stojijo in so tudi vroče. Danes je namreč spregovorila četverica županov od petih občin, ki so družbenice deponije. Zagorski, hrastniški, litijski in radeški župan so stopili na en breg, na nasprotnem pa je trboveljska županja. Stvari med Občinami kot družbenicami še zdaleč niso urejene in možno je tudi, da se jih bo razreševalo tudi po sodni poti.
To pa sicer tudi ne bi bilo prvič. Če spomnimo, se je trboveljska županja odločila za izstop Trbovelj iz partnerstva, čemur pa so ostali župani odločno nasprotovali. Zadevo so nato reševali na sodišču, vendar je slednje pritrdilo ostalim štirim Občinam in je razveljavilo odločitev o izstopu Trbovelj. Sedaj je sodna žogica kot kaže v rokah Zagorja, Hrastnika, Litije in Radeč. Matjaž Švagan, Marko Funkl, Franci Rokavec in Tomaž Režun zaradi ravnanja Trbovelj in posledic, ki jih bodo zaradi tega občutili občani vseh petih občin, napovedujejo kazenske in odškodninske postopke. Na račun trboveljske županje je bilo slišati tudi očitke o zavajanju in lažeh.
Podrobneje so stvari pojasnili v skupni izjavi za javnost, ki jo objavljamo v celoti v nadaljevanju.
Skupna izjava za javnost – zadeva CEROZ, 10. 2. 2021
Občina Trbovlje je prejšnji teden občine Hrastnik, Litija, Radeče in Zagorje ob Savi ter družbo CEROZ d.o.o. z dopisom obvestila, da bo z dnem 9. 2. 2021 podjetje Komunala Trbovlje prenehalo z odvažanjem zbranih mešanih komunalnih odpadkov na deponijo Unično, kljub temu, da so med občinami ustanoviteljicami družbe CEROZ d.o.o. še potekali pogovori o možnosti sporazumnega prenehanja sodelovanja Občine Trbovlje v okviru projekta CEROZ.
Ker družbi CEROZ d.o.o. pravica izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov ni prenehala, Občina Trbovlje in Komunala Trbovlje s takšnimi ravnanji kršita določbe sklenjenih pogodb, ki jih nista niti odpovedali niti niso prenehale na drugi podlagi. Hkrati bo z opisanim ravnanjem Občina Trbovlje družbi, katere največja družbenica je, povzročila materialno škodo in s tem neodgovorno ogrozila poslovanje podjetja ter delovna mesta. Na Cerozu je v tem trenutku zaposlenih 34 delavk in delavcev, podjetje s to nenadno potezo Občine Trbovlje ne more takoj nadomestiti izpada prihodka, zato so nekatera delovna mesta ogrožena.
V nasprotju z Občino Trbovlje, ostale občine ustanoviteljice in družba CEROZ d.o.o., ves čas spoštujemo določila sklenjenih pogodb ter zakonodajo. To se je izkazalo tudi v primeru poskusa enostranskega izstopa Občine Trbovlje iz družbe CEROZ d.o.o., ki ga je sodišče zavrnilo in pritrdilo zakonitemu mnenju ostalih občin. V tej zadevi gre za kompleksna medsebojna razmerja, v zvezi s katerimi je bilo sklenjenih več medsebojno povezanih pogodb. Glede na to so ostale občine zadevo odstopile v obravnavo odvetniški družbi. Občine bodo uporabile vsa razpoložljiva pravna sredstva, ter tudi v prihodnje storile vse, kar je v naši moči, za zaščito našega premoženja in skupnega podjetja, interesov vseh občank in občanov zasavskih občin, in nenazadnje tudi za nemoteno nadaljevanje sanacije okolja.
Občine Hrastnik, Litija, Radeče in Zagorje ob Savi so se preteklega pol leta trudile za miren in sporazumen razhod, ki pa ga ni mogoče doseči, če nekdo ne želi sprejeti odgovornosti za sanacijo vse že povzročene okoljske škode v skladu z danimi zavezami in veljavno zakonodajo. Občina Trbovlje tekom pogovorov ni bila pripravljena odpeljati niti preostanka RDF-a v lastniškem deležu – naj spomnimo, da je zaloge tega za okrog 9000 t. Prav tako pa je želela Občina Trbovlje odkorakati iz skupnega projekta ne da bi nosila finančne obveznosti za zapiralna dela in obratovanje odlagališča 30 let po zaprtju, kar je njena obveznost tako v skladu z zakonodajo in že sklenjenimi dogovori, navsezadnje pa tudi okoljevarstvenim dovoljenjem. Odpadki se namreč tudi iz Občine Trbovlje na deponiji Unično odlagajo vsaj od ustanovitve družbe CEROZ d.o.o. v letu 2005. Občina Trbovlje kaže s tem tudi svoj odnos do okoliških prebivalcev, okolja ter reševanja problematike odpadkov v regiji.
Za konec naj omenimo še laži županje Občine Trbovlje, ki zavaja javnost glede vrednosti podjetja in opravljene cenitve, prav tako pa zavaja občinske svetnike in svetnice o prenehanju možnosti odlaganja odpadkov na deponiji Unično z letom 2022. Odločitev Občine Trbovlje bo škodovala tako skupnemu podjetju CEROZ, kot tudi vsem občinam ustanoviteljicam in njenim občanom, s tem pa tudi Občini Trbovlje ter Trboveljčankam in Trboveljčanom.
Marko Funkl, Župan Občine Hrastnik
Franci Rokavec, Župan Občine Litija
Tomaž Režun, Župan Občine Radeče
Matjaž Švagan, Župan Občine Zagorje ob Savi
Foto: ČZ
V Zagorju bodo iskali zaklade
Mladinski center Zagorje ob Savi je s sodelujočima partnerjema Stanovanjskim podjetjem Zagorje in Turističnim društvom Ruardi že lani dobil potrjeno financiranje projekta Lov na črni zaklad, ki so ga prijavili na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. Vrednost projekta znaša 62.000 evrov, iz naslova razpisa bodo dobili 85 odstotkov sredstev oziroma 45.500 evrov, ostalih 15 odstotkov bo pokril občinski proračun.
Projekt je zasnovan v smeri spodbujanja in razvoja turizma v zagorski občini, s poudarkom na predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine kraja. Načrtovan je kot projekt, ki zajema izdelavo aplikacije za vodene turistične pohode za pametne telefone in tablične računalnike, prenovo dvorane v stavbi Proletarca in eno zaposlitev za čas trajanja projekta in za obdobje vsaj treh let po njegovem zaključku.
Aplikacija, ki jo bodo izdelali, uporabnika usmerja na voden pohod, ob katerem na zabaven in interaktiven način spoznavajo različne kulturne, družabne, naravne in zgodovinske posebnosti Zagorja. Uporabnik pot zaključi v dvorani stavbe Proletarec, kjer najde črni zaklad in dodatne informacije o kraju. V Mladinskem centru računajo, da bo turistična pot zanimiva za turiste, seveda pa tudi za domačine, družine, šolarje in druge ciljne skupine, ki želijo na igriv in zabaven način spoznati Zagorje.
Po lanski zaključeni energetski sanaciji stavbe Proletarec pa je prav dvorana tista, v kateri te dni tečejo obnovitvena dela. Doslej namreč 100 kvadratnih metrov velik prostor ni bil primerno urejen za splošno uporabo, po prenovi tal, sten, stropov in zamenjani elektro instalaciji, pa bo v njej mogoče organizirati koncerte, predstave, seminarje, delavnice, po besedah direktorja Marka Pavloviča pa računajo predvsem na različne oblike športne vadbe. Dvorana naj bi bila predvidoma zaključena aprila, slovesno odprtje pa je načrtovano za avgust, če bodo seveda to dopuščale epidemiološke razmere.
Foto: ČZ
V Zagorju podelili Grumove nagrade
Kljub razmeram zaradi korone so v Zagorju ob kulturnem prazniku podelili nagrade dr. Slavka Gruma. Slavnostna akademija je sicer potekala po spletu. Omenjene nagrade v Zagorju podeljujejo od sredine sedemdesetih let. Dosedanjim več kot 200 dobitnikom sta se letos pridružili Helena Ključevšek in Karmen Cestnik.
Kdo sta letošnji nagrajenki?
Helena Ključevšek izhaja iz kmečke družine, kjer se je veliko bralo in o minulem pripovedovalo. Čas njenega otroštva je bil pogosto zaznamovan z uprizoritvami preprostih odrskih iger v zagorski dolini. Tako je zlagoma rasla želja po igri in zgodbah na odru. Po poklicu je vzgojiteljica. Od nekdaj se je med otroki in mladimi najbolje počutila.
Ko je na Izlakah zrastel cerkveni Dom svetega Jurija, je zgrabila možnost in pričela mladim in sebi utirati pot na oder. Sčasoma je pritegnila še najmlajše iz vrtca, iz osnovne šole na Izlakah in Glasbene šole Zagorje ter ob njih začela oživljati veliko novo dvorano, ki jo je bilo nekako potrebno predstaviti širšemu krogu krajanov. Sčasoma je pri udejstvovanju potrebovala vedno več odraslih pomočnikov, ki so sooblikovali prireditve, kjer se je pelo, recitiralo, igralo na instrumente, dramatiziralo in plesalo. Ideje za ustvarjanje so prihajale vedno pogosteje in z različnih strani. Tako se je na njeno pobudo sčasoma začela spletati tudi vez med odraslimi amaterskimi igralci izlaškega odra in vez med mladimi, ki radi uprizarjajo. Z izrednim veseljem in zanimanjem je opazovala ter spremljala izkušene igralce in mladostno razigrane otroke ter mlade, ki so spletali ideje z izkušnjami in tako so kmalu na oder postavili otroški igri Moj dežnik je lahko balon in Stara hiša številka 3. Ob oblikovanju dobrodelnih, otroških in kulturnih prireditev, z razstavami vred, je njena želja vedno ponuditi sodelovanje otrokom, ki imajo ob tovrstnem ustvarjanju možnost napredovati z malimi koraki v svet odraslih kulturnikov.
Karmen Cestnik kultura spremlja že od otroštva dalje. Začelo se je z vpisom v GŠ Zagorje, nadaljevalo z dolgoletnim prepevanjem v MPZ Vesna. Po srednji šoli jo je navdušil tudi radijski mikrofon. V tem mediju je kasneje našla tudi svoj poklic, na radijskem področju je 10 let delala tudi kot vodilna oseba. Poleg dela na radiu je med letoma 1994 in 2000 sodelovala tudi z lokalno televizijo ETV, kjer je pripravljala in vodila oddaje, v katerih je v živo gostila praktično vse popularne slovenske glasbenike tistega obdobja. Za svoje uspešno delo na festivalih radijskih postaj v Sloveniji je prejela: prvo nagrado radijskih postaj za kontaktno oddajo, tretjo nagrado za reportažo Mi smo pa od tam doma, ki je nastala ob obisku trboveljskega rudnika, prvo nagrado za zabavno-humoristično oddajo Skriti mikrofon.
Od leta 2013 je Karmen Cestnik direktorica KC DD Zagorje. Z ekipo zaposlenih je takoj pričela z malimi koraki kulturni dom počasi, a zanesljivo, spreminjati v resnični dom za vsakega obiskovalca, še zlasti pa za nastopajoče, saj so med drugim uredili garderobe in vse tisto, kar nastopajočim omogoči čim boljšo pripravo na nastop. Zelo velika je njena vloga tudi pri promociji kulture domačih kulturnih skupin in društev, saj skoraj v vsak program, ki ga organizira KC DD, vključijo tudi domače izvajalce. To pa je tisti cilj, kateremu je lokalna kultura tudi namenjena. Njeno delo v kulturi je povezano tudi z izobraževanjem mladih glasbenikov, saj je od šolskega leta 2016/17 predsednica Sveta zavoda Glasbene šole Zagorje ob Savi.
Foto: Občina Zagorje
Maja v najhujši zimi izgubila zavetje
Ljudi se pogosto presoja tudi po tem, kakšen odnos imajo do živali. To velja tudi v primeru muce Maje, ki je postala nekakšna maskota dela trboveljskega naselja Opekarna.
Štirinajstletna Maja na Polaju, kot se reče lokalno, živi že vse življenje. V pritličnem stanovanju enega od stanovanjskih blokov je živela do pred približno enim letom, ko je preminila njena lastnica. Nekaj let je bila vdova, po njeni smrti pa je Maja ostala sama. A ne tudi brez strehe nad glavo. Od smrti lastnice jo vsakodnevno redno oskrbuje hčerka. Zaradi višje sile je v zadnjem letu ni bilo le trikrat, sicer pa z drugega konca Trbovelj prihaja vsako jutro, ne glede na to, za kateri dan gre in kakšno je vreme in muco hrani. Skrb za Majo je prevzela tudi ena od sosed, ki sicer kot aktivistka prostovoljka med drugim pomaga tudi v Društvu proti mučenju živali Trbovlje.
Maja je zavetje našla na balkonu pri enem od sosedov, kjer jo obe hraniteljici hranita. Na voljo ima delno zaprto pleteno košaro z odejami, v kateri lahko spi in kamor se lahko umakne pred vetrom in dežjem. Nikomur noče žalega, nikogar ne moti, nikomur ni v napoto, ne povzroča škode. Poznajo jo vsi, saj je z ovratnico z zvončkom ni moč zgrešiti. Ima svoj teritorij, kjer se giba in skrbi, da ni škodljivih glodavcev.
Za silvestrovo na cesto
Do začetka letošnjega leta je imela zavetje tudi na balkonu pritličnega stanovanja v bloku, ki je nasproti stanovanja, kjer je toliko let živela s pokojnima lastnikoma. Vse leto ni bilo nobenih težav, nobenih pritožb, nobene škode. Na omenjeni balkon se je rada zatekla tudi, ker je v temi in je lahko, če se ji je zahotelo, potegnila spanec. Tam se je lahko tudi skrila. Omenjeno stanovanje je namreč zaprto in s spuščenimi žaluzijami leto in dan. Lastnik po navedbah sosedov živi v Zagorju in sem prihaja morda dvakrat, trikrat na leto. Prav na lanski silvestrski večer pa so se stvari na lepem korenito spremenile. Po pripovedovanju sosedov je lastnik stanovanja med obiskom tega dne zaprl majhno odprtino med rešetkami balkonske ograje, skozi katero je Maja prihajala na varno. Priletna muca, ki je krepak stres doživela že z izgubo lastnikov in doma, se je tako znova znašla v težki in nezavidljivi situaciji. Da je bilo še huje, je bilo to prav na silvestrski večer, ko kot za stavo poka pirotehnika in je brezglavo begala v iskanju zavetja.
Čez nekaj dni so se stvari uredile, znova je imela vstop v skrivališče. Do prejšnjega petka je tako imela spet streho nad glavo, potem pa se je znova znašla na cesti. Lastnik stanovanja je ponovno zaprl vhod na balkon, tokrat tako, da mačja revica ni mogla storiti ničesar. In spet se je zgodilo prav v dneh, ko je bil hud mraz, za povrh pa je v Trbovljah še zelo močno pihal leden veter.
Maja je za dva dni preprosto izginila. Ni je bilo več, nihče je ni videl. Skrbnici in še kakšen sosed so jo iskali podnevi in v temi, a mačka kot bi se vdrla v zemljo. Na drugem balkonu ima še vedno košaro, hrano in vodo, a ni je bilo nikjer. Tudi na klice skrbnic se ni odzivala, kar je povzročili veliko skrbi in strahu.
Maja je sedaj sicer nazaj, k sreči se ji ni zgodilo nič. Še vedno je prestrašena in zbegana in srce parajoče jo je gledati, kako brezuspešno si prizadeva najti pot na balkon, kamor je zahajala zadnje leto. Poje hrano, si odpočije v košari, ki jo ima na voljo na drugem balkonu… in nato spet odtava. Kam, ne ve nihče. Kot tudi ne, kdaj in ali sploh bo še prišla naslednjič.
Druge rešitve ni
Pojasniti in poudariti je potrebno tudi, da se Majinega primera ne da urediti drugače. Mačka je bila namreč vse življenje vajena bivati notri in zunaj, pri čemer je imela v času življenja lastnikov neomejeno možnost izhodov in prihodov v stanovanje po mili volji. Po njuni smrti pa se je začela bati drugih stanovanj, postala je oprezna in se življenja zgolj v stanovanju, brez izpustov, ne bi nikoli privadila. Pripravljenost, da jo posvoji kdo od sosedov, je sicer bila, vendar ne kot z izključno notranjim bivanjem. To pa ni šlo. Soseda je poskusila, vendar sta kljub temu, da se poznata in da sta vajeni druga druge, po dveh dneh obe obupali. Maja je tako spet zunaj. Ima sicer redno hrano in vodo ter zavetje v košari na balkonu drugega soseda,
Ravnanje lastnika stanovanja je nekatere stanovalce močno ujezilo. Resda je dejstvo, da je stanovanje njegovo in da je stvar njegove odločitve, ali bo dovolil bivanje muce na balkonu. Kljub vsemu pa bi vendarle lahko zmogel toliko razumevanja in sočutja, da balkona ne bi nepredušno zaprl prav sredi najhujše zime. In, če že ne dovoli, da priletna muca prespi na njegovem balkonu, bi o tem in o svoji nameri lahko obvestil tudi Majini skrbnici. Ti pravita, da jima ni rekel ničesar, da ga sploh videli nista in tudi konflikta ni bilo nobenega. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da mačka ni povzročala nobene škode in ni v ničemer bila moteča.
Njegovo plat zgodbe smo želeli preveriti tudi pri lastniku stanovanja, vendar ga nismo uspeli dobiti. Tudi sosedje ga ne videvajo in tudi njegove telefonske številke nima nihče.
Maja se sedaj znajde kot ve in zna, k sreči ima še vedno oskrbo s hrano in nadomestno bivalno zavetje. A tu so leta, navsezadnje jih šteje štirinajst in tegobe, ki jih prinesejo. Počasnejša je, manj odporna, v lanskem letu je bilo potrebno temeljito na veterinarski ambulanti Mirana Kneza v Trbovljah poskrbeti za njene zobe, tu so še druge tegobe. In biti zunaj v tem mrazu in vetru ni primerno za nikogar. A življenje ima svoje poti. Tu je zima. Tudi za Majo. Le da zanjo ne samo tista bela, ampak tudi življenjska. Bo ta zadnja?
Foto: ČZ
Začeli sanacijo podora nad Pilonom
V Trbovljah so ta teden pričeli s sanacijo podora zemljišča nad nastajajočim nakupovalnim centrom. Kot smo poročali na našem portalu, je do plazu na zemljišču in dovozni poti nad njim prišlo zaradi porušenja opornega zidu pod njima oziroma za nastajajočim poslopjem nakupovalnega središča.
Posledično podoru so nekateri imetniki garaž nad dovozno potjo in zemljiščem nekdanje Strojne tovarne že nekaj časa brez možnosti dostopa do garaž.
Kaj natančno zajema sanacija, koliko časa bodo dela predvidoma trajala in drugo bomo še poročali.
Foto: ČZ