Kraljevski kaktus

Na enem od trboveljskih vrtov je bil v eni od noči v prejšnjem tednu svojevrstni spektakel.
Cvetove je namreč začela odpirati rastlina, ki v slovenskih domovih ni pogosta, pa tudi pozna je bržkone ne veliko običajnih ljubiteljev cvetja in rastlin pri nas. Med poznavalci in zbiralci kaktej pa je še kako poznana. Gre za kaktus z imenom Selenicereus grandiflorus, po domače znan pod imenom kraljica noči. Ta vrsta si takšno ime zares več kot zasluži. Na tankih, vzpenjavih vejah požene cvetove, ki odprti v premeru merijo tudi po 30 centimetrov. Prosto rastoča v naravi doseže v premeru cveta tudi več, vendar so za to potrebni pogoji, ki jih običajni ljubitelji rastlin pri nas nimajo in ne morejo zagotavljati. Več sreče in uspeha imajo zbiralci, ki pa imajo za to seveda posebej urejene rastlinjake in prilagojene pogoje. Stalno ustrezno letno temperaturo, svetlobo, vlažnost in podobno.

Čarobnost samo eno noč

Zanimivo je, da večina, pa najsi so to laiki ali poznavalci, meni, da kaktus sam kot takšen v času, ko ne cveti, vizualno pravzaprav ni nič posebnega. V vsej svoji veličastni lepoti pa se razbohoti takrat, ko odpre cvetove. Ti so v obliki sonca in sončnih žarkov, rumene barve in diše po vaniliji.
Edina škoda, če temu rečemo tako, pri tej rastlini je, da se njeni veličastni cvetovi odprejo samo ponoči, v temi, vsak cvet pa cveti le eno noč. Ko se zdani, se cvet zapre, oveni in odmre. “Ko zarja vzide, lepota mine,” bi rekli poeti. Kljub temu pa je pogled nanj vreden čakanja in bedenja.
Posebej veličasten dogodek je cvetenje kraljice noči v naravi, v njeni domovini, kjer rastlina doseže velikost tudi 10 in več metrov in zacveti tudi več cvetov naenkrat. S svojo lepoto privabi različne žuželke, pa tudi množico človeških občudovalcev. Naziv kraljice noči, obstaja tudi vrsta, imenovana princesa noči, si ta rastlina prav zaradi svojih cvetov povsem zasluži.

foto: ČZ

Cesta vozna

V Trbovljah je na zadovoljstvo občanov že nekaj dni normalno vozna cesta na odseku med vrhom Šuštarjeve kolonije oziroma po domače Pauer kolonije in naseljem Ribnik, ki se konča v križišču proti Tereziji ali proti Žabjeku nasproti nekdanjega bajerja.
Gre za odsek, ki je dolga leta v nejevoljo spravljal številne občane, saj je bila vožnja in tudi hoja v preostalih letnih mesecih tu zoprna, pozimi pa še dodatno nevarna. Cesta je bila namreč ozka, brez pločnikov, ob straneh sta bila kanala, kar je prometne pogoje še poslabšalo. Ob srečanju dveh osebnih avtomobilov je šlo, tako rekoč, komaj mimo. Nevarno pa je bilo tudi zaradi in za pešce.
V letošnjem letu pa je po kar nekaj časa trajajočih delih cesta sedaj urejena, kot je treba. Dolžina trajanja urejanja je posledica stvari, ki jih je bilo treba postoriti, kar je kljub temu in zavedanju povzročilo tudi nekaj slabe volje, saj je v vsem času del cesta bila zaprta za ves promet in se je bilo treba voziti naokoli bodisi čez Terezijo, bodisi Žabjek.
Sedaj je že nekaj dni vozna nemoteno, urejena pa je tudi vizualno. Cestišče je urejeno, vidno in dovolj široko, da vožnja v obe smeri tudi ob srečanjih avtomobilov poteka brez težav in nevarnosti. Neprimerno boljše je urejeno tudi za pešce. Če prej na nobeni strani ceste ni bilo pločnika in so morali zato hoditi ob robovih že tako ozke ceste ob nevarnosti tako zanje kot za avtomobile, je sedaj moč brez težav hoditi po pločniku na obeh straneh. Glede stanja in videza prenovljenega cestišča pa je pozitivne ocene in pohvale slišati tudi s strani občanov.

ČZ
Foto: ČZ