Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ČZ

Želijo si širitve

Dom starejših Franc Salamon v Trbovljah letos beleži 40 let obstoja in delovanja. Na Tereziji so ob okroglem jubileju pripravili proslavo, na katero so povabili prva dva direktorja, predstavnike Občine Trbovlje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter druge. Ob tej priliki so podelili priznanja in zahvale za različne dolgoletne aktivnosti in zasluge tudi stanovalcem, zaposlenim in prostovoljcem.

Zadnje, skoraj poltretje desetletje, Dom vodi direktorica Danica Hren, ki pravi, da se je Dom uvrstil med priljubljene tovrstne slovenske ustanove in sodi tudi med tiste, v katerih se veliko dogaja.

Nekaj utrinkov s proslave:

Brez rdečih številk

V Domu vseskozi spremljajo novosti in si prizadevajo iti v korak s časom pri poslovanju, ponudbi in pogojih za stanovalce. »Ves čas smo sledili cilju izboljšati kvaliteto bivanja v Domu skozi različne projekte in aktivnosti, s katerimi orjemo ledino v gerontologiji in se poskušamo približati staremu človeku, ga razumeti in upoštevati. Vsako desetletje življenja v našem Domu je prineslo nov čas in višji nivo potreb, predvsem na področju nematerialnih potreb starejših ljudi, kar je zahtevalo razmislek o spremenjenih razmerah. Na te smo se odzvali s pogledom na izzive prihodnosti, z upoštevanjem dobrega v preteklosti in priporočil stroke. Med pridobitvami za kvalitetnejše življenje stanovalcev v Domu bi izpostavila denimo domski bazen, gospodinjske skupine, preureditev bivalnih prostorov, pridobitev dodatnih prostorov za stanovalce z zaprtjem teras, certifikat kakovosti ISO 9001-2008, sistem kakovosti E-qalin, ustanovitev skupine za samopomoč, javna dela, pripravnike, študente, sobo za sproščanje, pridobitev ter naziv učna baza, certifikat demenci prijazna točka, klub svojcev, prostovoljce, dnevno varstvo, pomoč na domu, razvoz kosil in ostale storitve, ki jih Dom izvaja na terenu,« pravi direktorica. Med dosežke, ki jih na prvi pogled sicer drugi ne opazijo, vsekakor sodi tudi to, da v času, odkar Dom vodi Hrenova, ta nikoli ni zašel v rdeče številke, čeprav se slabi časi in situacija poznajo tudi pri njih.

Dom redno že več let sodeluje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu in z Občino Trbovlje. Korektno je tudi sodelovanje s Svetom zavoda in obema sindikalistoma.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj zaposlenim:

Po Preboldu še čez cesto

V letu 2014 je Dom Trbovlje svojo dejavnost razširil v Enoto Prebold. Ob odprtju je bilo v Enoti Prebold 63 stanovalcev, danes je polno zasedena s 156 stanovalci. Skupno imajo čez 400 stanovalcev in 220 zaposlenih.

Med zahtevnimi načrti in velikimi željami je projekt nove Domske stavbe, kjer bi imeli prostore za stanovalce z demenco, enoto za stanovalce iz vsebine paliativne oskrbe, medgeneracijski center ter oskrbovana stanovanja. Čez cesto je zemljišče, na katerem so sedaj garaže, opuščene površine in improvizirano parkirišče in če bi uspelo, da bi bil projekt uresničljiv, bi bilo idealno. Tako rekoč poleg, kar olajša mnogo stvari, prihrani sredstva, čas in energijo, poleg tega pa je tudi praktično. Projekte že imajo, kaj več pa je zaenkrat še v zraku. Vse je povezano s financami, vendar gre za stvari, ki so potrebne in ki postajajo tako rekoč nuja. Pojav demence je v kratkem zadnjem času tudi v Trbovljah postal pereč problem. Število je opazno naraslo, poleg tega pa se je bolezen začela skokovito pojavljati tako rekoč naenkrat. Na prireditvi, na kateri so obeležili okroglo obletnico, so povabljenim gostom pokazali tudi prenovljene prostore in nove pridobitve v Domu, ki so jih odprli direktorica, predstavnik ministrstva Gregor Resman in predsednik Domske skupnosti Edi Uranjek. »Zavedamo se, da je Dom institucija, vendar kljub vsemu iz leta v leto skupno s stanovalci, zaposlenimi, svojci in ostalimi zunanjimi deležniki odpravljamo posamezne elemente totalne ustanove in prehajamo v bolj prijazno in domače okolje bivanja,« še poudari Hrenova.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj stanovalcem:

Najprej pa doma

Poleg načrtov in želja o širitvi so prenovili tudi Dom v Trbovljah. Na novo je urejen dnevni prostor za stanovalce z demenco, prenovljene sobe, na novo prebeljeni prostori. Stanovalci imajo med drugim tudi balkonski zeliščni vrtiček, katerega rastline in plodove uporabljajo za jedi. V jedilnici po novem eno od sten krasijo fotografije stanovalcev, spričo česar steni v šali rečejo vesela stena.

Na proslavi ob 40. rojstnem dnevu so sodelovali tudi stanovalci in nekateri drugi udeleženci. Nastopil je Domski pevski zbor Nohšiht, Pihalni orkester Glasbene šole Trbovlje, trije stanovalci pa so pripravili tudi šaljivi skeč o Domskem vsakdanu. Poseben govor, namenjen Domu, je pripravila tudi obiskovalka, ki ga vsakodnevno obiskuje zadnjih 9 let, saj v njem biva njen sin.

Ni šlo pa tudi brez torte, ki so jo po upihnjenih svečkah razdelili med prisotne.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj prostovoljcem in otvoritve novih prostorov:

Foto: ČZ

Knapi za en večer

V sklopu promocije Trbovelj so tudi prizadevanja in načrti za ohranjanje lokalne polpretekle in pretekle zgodovine kraja, starih ali minulih časov ter običajev in podobno. Nepogrešljivi in neločljivi del tako tega, kot tudi sedanjosti, je tudi rudarstvo. Stoletja dolga panoga, ki je močno zaznamovala ne le regijo, ampak tudi veliko širše, je še vedno stvar, s katero povezujejo Zasavje. Zato sta ohranjanje spomina na minule dni in izročilo novim generacijam pomembni stvari za prihodnost. Kar se je pred mnogimi leti dogajalo pod zemljo, ob rudnikih in v knapovskih kolonijah, danes posnemaje ali v drugačni moderni obliki obujajo na površju, tako za ohranitev zgodovine, kot za obiskovalce od drugod.

V aktivnosti tovrstnih dejavnosti in prizadevanj so vključeni Občina Trbovlje, Zasavski muzej Trbovlje, Delavski dom Trbovlje, različna društva ter organizacije in posamezniki. Poleg projekta in razstave 4. Dritl v Delavskem domu sta v naselju Njiva nekaj deset metrov stran tudi dve urejeni stanovanji v stilu knapovskih časov, minuli konec tedna pa je na dvorišču pred njima na temo rudarskega življenja prvič zaživela Poletna muzejska noč.

Preprosta dobrota s Tobija

Muzej je skupaj z nekaj posamezniki v soboto pripravil večer, kakršni so bili pred mnogimi leti značilni v knapovskih naseljih. V omenjeni nekdanji koloniji so se zbrali in poustvarili delček preteklosti. Na dvorišču dveh rudarskih stanovanj so se zbrali moški in ženske ter vsak po svoje preživljali soparni večer. Moški so sedli za mizo in ob pijači vrgli karte, ženske so klepetale, opravljale in pletle, zraven pa se izmenično sukale za štedilnikom. Dve izmed udeleženk sta v gospodinjski opravi, kakršna je bila v knapovskih družinah, pripravljali tudi funšterc, eno od značilnih zasavskih jedi, ki je sicer debelejša omleta. Skladno s tradicijo in knapovskimi časi sta jed pekli na štedilniku na drva in premog, oziroma trda goriva, imenovanem šporhat ali Tobi. Druščini se je pridružil tudi harmonikar, s katerim so zapeli tudi nekaj slovenskih in rudarskih pesmi.

»S to Poletno muzejsko nočjo smo poskušali obuditi spomin na življenje naših prednikov. To je vidno tudi v vseh drugih dejavnostih Zasavskega muzeja Trbovlje, ki je bil zaradi tradicije in pomena delavstva v Zasavju  poseben unikum na slovenskem. Tu imajo posebno vlogo ”knapovske kolonije”, saj ga ni mesta v Sloveniji in tudi širše, kjer bi te kolonije tako močno zaznamovale podobo in življenje. Tudi zato smo se odločili, da spet vrnemo življenje v kolonijo Njiva, ki trenutno žalostno propada,« pravi v. d. direktor Muzeja Gregor Jerman.

Ideja o takšni poletni muzejski rudarski noči je tokrat zaživela prvič, vsekakor pa nameravajo prireditev v takšni in tudi razširjeni obliki nadaljevati vsaj enkrat vsakoletno in tradicionalno.

Foto: ČZ, naslovna fotografija Edi Hribšek

V Zagorju letos 46 zlatih otrok

Občina Zagorje ob Savi je popisala nove liste zlate knjige, v katero se vpisujejo osnovnošolci in srednješolci, ki so v času šolanja osvojili in izkazali odlično znanje. Knjigo najboljših učencev in dijakov različnih zagorskih generacij imajo že od leta 1977 in v njej je zabeleženih doslej 1725 odličnjakov. Letošnje leto jih je na novo 46 – 18 učencev z OŠ Ivana Skvarče, 14 z OŠ Toneta Okrogarja, 10 z OŠ Ivana Kavčiča in 4 s Srednje šole Zagorje.

Na svečani slovesnosti v Delavskem domu Zagorje je z zlatimi črkami vpisane mlade nagovoril gostitelj dogodka župan Matjaž Švagan, ki jim je izročil posebna darila.

Kot je v Zagorju navada že zadnjih 26 let, je po podelitvi daril v dvorani delavskega doma za zlate učence, njihove družine, razrednike in ravnatelje na vrsti še koncert. Občina se trudi izpolniti želje učencev. Letos so ti večinsko glasovali za glasbene odličnjake, domačine, ki postajajo zvezde tudi izven Slovenije, Koala Voice.Kisovške Koale so poskrbele za pošiljko zmagovalne, pozitivne energije. Z zlatimi nitmi je prireditev povezala voditeljica Vanda Kopušar.

Foto: Damir Kozolić

V Zagorju bo spet dišalo

Da za razvajanje brbončic kljub še taki vročini nikoli ni prevroče, očitno menijo na Občini Zagorje. Temperature so že krepko poletne v pravem pomenu besede, a datum drugega kulinaričnega festivala Žlica je že določen. Letos bo namreč dogodek na zagorski mestni ploščadi v soboto, 22. junija.

Vse podrobnosti o prireditvi še niso znane, se pa že ve, da bo uradna otvoritev tudi letos točno opoldne, ob spremljavi Pihalnega orkestra Svea. Za najmlajše bodo ustvarjalne kuharske delavnice in napihljiv grad, živahno pa bo tudi zvečer na odru.

Stojnic z dobrotami bo nekaj manj kot trideset, ponudba hrane pa pestra. Na voljo bo sladoled, dišeča kava, krompirjeve, mesne, veganske, slovenske, indijske, tajske,… in še marsikakšne dobrote. Kot pravijo na Občini, to sploh še ni vse, spričo česar prijazno vabijo na gurmanski dogodek.

Foto: ČZ

Zasavka spet odprta

Po nekaj več kot treh mesecih sanacijskih del zaradi katastrofalnega podora na zasavski regionalni cesti Trbovlje Zagorje pri odcepu za Podkum in vmesnemu izmeničnemu semaforiziranemu prometu je Zasavka spet normalno odprta za promet. Po novem sta na obeh straneh podora sedaj nameščena tudi posebna semaforja. Gre za opozorilni sistem nadzora nad morebitnimi nadaljnjimi podori v obliki sprožanja alarmov, ki ob premikih materiala na brežini avtomatično preklopi na rdečo luč na semaforjih in na obeh straneh zaustavi promet.

Kako sta videti po sanaciji cesta in lokacija podora, si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Prav tako si za osvežitev spomina in predstavljanje februarskega podora lahko ogledate tudi fotografiji tedanjega stanja.

Foto: ČZ in arhiv zasavje.si

Kosili amaterji?

Te dni se je na naš časopis obrnilo nekaj bralcev, ki jih pot tako ali drugače tudi navkljub vročini zadnje dni zanese na prireditveni prostor Kipe nad Trbovljami. Bodisi rekreativci, bodisi zgolj sprehajalci, oboje je zmotilo stanje, v kakršnem je bila travnata površina, na kateri sicer potekajo različne prireditve. Predvsem jih je zbodla situacija na delu livade, kjer je postavljenih nekaj vadbenih naprav za nabiranje in vzdrževanje kondicije. Prostor je že dalj časa nepokošen in trava skoraj po vsej površini že zelo visoka, tudi do sredine ali vrha beder odraslega človeka. Vadba na rekreativnih napravah je tako močno oziroma popolnoma nemogoča, posledično nepokošenosti pa je tudi nevarnost prisotnosti kač. Prav tako je neurejena tudi pot, ki pelje do vadbišča. Ne glede na pokošenost ali nepokošenost je polna blata, zastale vode in luž, ki se obdržijo precej časa tudi po dežju,  kar je povsem nepraktično in tudi neprijetno.

Stanje smo preverili in se prepričali, da navedbe obiskovalcev držijo.

Vadbišče pred košnjo:

Še preden pa je nastal članek, pa se je nekdo le zganil in vadbišče pokosil. A žal, kot izhaja iz navedb in tudi videnega na licu mesta, povsem neustrezno. Prostor, kjer je vadbišče, je sicer res pokošen, a kosili so, kot kaže in kot menijo nezadovoljni občani, amaterji. Košnja je namreč opravljena malomarno in površno. Nekateri posamezniki se jezijo, češ ali nekdo iz njih brije norca. Trava je večinoma pokošena, okrog, pod in med vadbenimi napravami pa se visoke trave kosa ali kosilnica nista niti od daleč dotaknili. Prav tako sta bili povsem zaraščeni klopci ob vadbišču in koš za smeti.

Občani ne vedo, kdo je kosil, vsekakor pa bi košnjo bilo potrebno zaradi neustreznosti  in malomarnosti ponoviti oziroma dokončati. Potrebna bi bila tudi pogostejša košnja. Prav tako bi bilo praktično na posameznih delih poti zaradi zastajanja vode, blata in luž te zasuti ter prekriti s peskom ali kako drugače. Vadbišče je sicer lepo urejeno in brez poškodb, pa tudi rekreativci ga pridno uporabljajo.

In po njej:

Foto: ČZ

Na neži odprli park

Med okoljskimi projekti, ki jih Občina Trbovlje ureja v mestu, je danes popoldne bila uradna otvoritev parka na Neži. Omenjeno naselje je na nasprotni strani ceste največjega stanovanjskega bloka dobilo novo lokacijo za druženje in preživljanje prostega časa.

Izvedba projekta je trajala dobri dve leti. Poleg travnate površine z nekaj otroškimi igrali in klopmi je Občina uredila tudi parkirišče, v sklopu zasnove pa je omogočena tudi povezava med parkom in predelom Neže pod njim z novim stopniščem.

»Vesela sem, da smo kljub kar velikim finančnim sredstvom projekt izpeljali. Dela je bilo precej več, kot je videti. Potrebno je bilo odkupiti vso zemljo na tej lokaciji, da je v celoti bila naša, se potem lotili prve faze podiranja starih barak, garaž,…  ki jih je prav tako bilo treba odkupiti., da se je lahko uredilo parkirišče. Postavili smo nekaj igral, klopic, utrdili poti. Zanimivo in ne ravno najlažje je bilo za izvajalce, saj je prej tu stala kakšna stavba in še kakšen  drug objekt. Preprosto so samo zasipali in takrat niso pospravili temeljev ter drugih stvari. Tu so bile takšne luknje, da bi kakšen delovni stroj med delom lahko tudi celo padel vanje in kar je delo dodatno otežilo. Po novem je omogočen tudi prehod med zgornjim in spodnjim predelom naselja s stopniščem. Seveda pa je treba počakati, da površina ozeleni, da zrastejo posajena drevesa,…  Veseli me, da smo uspeli obdržati tako imenovani center lokacije, visoko lipo, prav tako pa smo zasadili tudi nekaj novih dreves in posejali travo,« pravi županja Jasna Gabrič, ki je skupaj s predsednikom KS pozdravila prisotne na otvoritvi in odprla park za občane. Za glasbo kot uvod v druženje po uradnem delu sta poskrbela harmonikarja Klemen Janežič in Matija Omahen.

Foto: ČZ

Že štirinajstič na Katarino

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja Magnet iz Trbovelj je minuli konec tedna v povezavi z nedavnim občinskim praznikom pripravilo tradicionalno tekmovanje starodobnih vozil na Katarino nad Trbovljami. Tokrat so se bencinski veterani na štirih, treh ali dveh kolesih pomerili že štirinajstič.

Kljub nadvse vročim temperaturam je bila udeležba številčna, saj je na ploščadi med Občino Trbovlje in mestnim parkom ter na parkirišču pred Občino na start čakala vrsta udeležencev. Lastniki razstavljenih in tekmujočih jeklenih veteranov so na srečanje prišli z različnih koncev Slovenije in iz tujine. Dirka na Katarino je zadnja leta namreč postala tudi mednarodna, kar organizatorje še posebej veseli, saj si prizadevajo za ohranitev tradicionalnosti.

Prva tovrstna tekmovanja so prav na tej progi potekala že konec štiridesetih let. Natančneje leta 1948 in na delu proge, kjer so potekala takratna državna prvenstva, se vozniki starodobnikov pomerijo še dandanes.

Dan za oči in adrenalin

Na sobotno dopoldne je bilo na zbirni lokaciji moč videti pisano bencinsko druščino. Starodobna vozila, v večini avtomobili, so bili različnih znamk, starosti, barv, velikosti in oblik. Med prevladujočimi osebnimi avtomobili je bil na ogled tudi šolski avtobus iz osemdesetih let. Pri članih društva, ki so lastniki starodobnikov,  je poleg osebnih avtomobilov in motornih koles najti tudi terenska vozila, gasilski avto,… Mnogi so že častitljivih let, veteran in starosta v pravem pomenu besede med njimi pa je motorno kolo FN350, katerega lastnik je zbiratelj starodobnikov in dolgoletni član društva Franc Malgaj. Prav vsak na svoj način pa je zanimiv za obiskovalce, saj priča o nekdanjih časih, razvoju tehnologije, spremembah okusov in podobno.

Nekateri obiskovalci in tekmovalci se starodobnikov še spominjajo, spet drugim, mlajšim, pa se skoraj ne sanja več, da so takšna vozila nekoč vozila po cestah in si jih lahko ogledajo na takšnih dirkah ali razstavah. Zato je, kot omenjeno, eno glavnih poslanstev društva tudi ohranjanje tovrstne dediščine.

Zanimivo je vsekakor tudi videti ta starodobna vozila na cesti, upoštevajoč njihova častitljiva leta. Prireditev je zato vsekakor bila paša za oči in dan za adrenalin. Dodatna zanimivost je tudi novost, ki jo je društvo kot prireditelj uvedlo predlansko leto. Tekma športnih avtomobilov namreč poteka tudi po sistemu primerjalne točnostne vožnje.

Za volanom tudi županja

Sicer pa je zanimiv in bržkone tudi presenetljiv podatek, da v društvu Magnet člani skupaj premorejo kar 92 starodobnih vozil. Sicer gre za naključje, a prav ta številka je pomembna tudi v še eni stvari, povezani z društvom. Najstarejše starodobno vozilo med vsemi 92 je, kot omenjeno, motorno kolo dolgoletnega člana društva Franca Malgaja. Šteje namreč neverjetnih 92 let, saj je bilo izdelano daljnega leta 1926. Franc Malgaj ima sicer s sinom Andrejem tudi eno največjih zbirk starodobnih vozil v Sloveniji.

V letošnji dirki na Katarino je sodelovala tudi trboveljska županja Jasna Gabrič. Kot sovoznica se je v enem od tekmovalnih starodobnih avtomobilov popeljala po trboveljskih ulicah v uvodni, predstavitveni vožnji. To sicer ni bila njena prva udeležba takšne prireditve, saj je že nekaj let nazaj imela priložnost peljati se. »Zanimiv občutek, čeprav sama sicer nisem ljubiteljica prehitrih voženj in se, priznam, tudi na avtomobile ne spoznam preveč,« pravi.

Foto: ČZ

Spomeniki tudi po očiščenju

Po naročilu Občine Zagorje ob Savi in ob pomoči tamkajšnje KS so v tem tednu arboristi v Šentgotardu urejali sedem lip, ki imajo status drevesne naravne vrednote lokalnega pomena.

Žal sta dve lipi postali okolici prenevarni in so ju morali odstraniti. Ostala drevesa so očistili suhih vej in jim razbremenili krošnje, tako da bodo pomlajena rastla še naprej.

Glede na to, da je zaradi poseka število dreves sedaj malce okrnjeno, bodo morda odstranjeni lipi nadomestili z zasaditvijo novih dveh.

Foto: Občina Zagorje 

Vabilo na Zlato knjigo

Občina Zagorje vabi na prireditev Zlata knjiga, ki bo v torek, 11. junija, ob 11. uri v Delavskem domu Zagorje.

Na tej posebni prireditvi bo župan Matjaž Švagan zlatim učencem zagorske občine podelil darila.

Takoj po podelitvi nagrad pa učence in njihove starše čaka še glasbeno darilo – odličen koncert uspešne, vedno bolj priljubljene glasbene skupine.

Foto: ČZ