Ko je skupina domačinov v Trbovljah predstavila svojevrstno zamisel povsem nove oblike in ideje o ohranjanju spomina na dokončno poslavljajočo se 250-letno rudarsko tradicijo, so včeraj pokazali, kaj je doslej iz nje nastalo in kako napreduje. Na trboveljskem Špicbergu bo namreč po načrtih če letos stal 8-metrski kip rudarskega junaka Prometeja. Ustvarja ga donedavni kulturni minister, akademski slikar in kipar Zoran Poznič. Poleg muzeja 4. Dritl, knapovskega stanovanja in še nekaterih bo eden od pomnikov na nekdanje čase, ki so močan pečat pustili tako v revirskih dolinah kot tudi v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.
Miniaturni kip svobode, kot so ga poimenovali nekateri, bo z laserjem svetil z zahodnega na vzhodni hrib doline, natančneje na še eno pomembno rudarsko točko, Drajeršoht na jašku Gvido. Narejena je 8-metrska osnovna konstrukcija kosov starega železja iz RTH, na katero se bo naprej zvarilo. Postopek bo še dolgotrajen. Skupaj naj bi kip na koncu tehtal okoli 16 ton. Po izdelavi konstrukcije sledi še notranja osvetlitev. Novembra planirajo zabetoniranje fundamenta na mestu, kjer bo kip postavljen, potem pa sledi zmontiranje sončne elektrarne, ki bo napajala lasersko osvetljevanje. Vsa energija in svetloba bo neodvisna od slovenskega omrežja, saj bo lastno napajanje. Na koncu sledi še postavitev in kalibracija laserskega žarka, ki bo svetil čez dolino.

Ne bo prepeljan s helikopterjem
Kip bo na mesto, kjer bo stal, prepeljan v enem kosu, dvignila ga bo mogočna mehanska roka in tam mora stati vsaj 200 let. »Transport in postavitev kipa, ki sicer nastaja v prostorih podjetja Kovit v Trbovljah, je bila svojevrstni izziv. Za transport kipa smo nameravali prositi slovensko vojsko za helikopter. To pa bi pomenilo, da bi morali kip na lokacijo prepeljati v več kosih, ne v enem oziroma celotnem. Vojska nima tako zmogljivega helikopterja, ki bi lahko dvignil težo 4 ton. Zato bo kip, ko bo gotov, prepeljan s tovornjakom,« pravi Zoran Poznič. Višina in podoba bosta takšni, kot sta bili predstavljeni na začetku. »Je pa to umetniško delo in je potrebno razumeti, da bo konstantna improvizacija, ko bo kipar videl, kako delo napreduje in bo skladno s tem oblikoval,« pojasni.

Viden od glavnega Petrola do Gimnazije
Kosi materiala, iz katerega nastaja Prometej, so iz 100, 150 in več let stare rudarske opreme in so neke vrste relikvije industrijske dediščine že sami po sebi. Vse to je bilo namenjeno pretopitvi v železarni, so pa v poldrugem letu uspeli marsikaj rešiti in uporabiti na način, da bo uporabljeno in vidno še stoletja. Na Špicbergu bo stal samo kip, nič drugega. Nekateri so namreč imeli tudi idejo, da bi ob njem bila tudi kakšna rudarska oprema in podobno. Kip bo namreč tako velik, da če bo človek stal pod njim, v bistvu ne bo videl nič. Kip bo tudi zagrajen, dostop čisto do njega ne bo mogoč. »Bo pa na prvi platformi viden nekje z dvajset, trideset metrov. Drugače pa bo viden iz skoraj celih Trbovelj, od glavnega Petrola do Gimnazije,« še pove Poznič. Celotna investicija, ki zajema izdelavo in postavitev kipa, odkup približno 1000 m2 velikega zemljišča in drugo, znaša 45000 evrov.

Ker bo kip financiran predvsem iz donacij in prostovoljnih prispevkov, Društvo Trbovlje – novomedijsko mesto zbira tudi prostovoljne prispevke za realizacijo. Društvo Trbovlje novomedijsko mesto, Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje, številka računa  SI56 6100 0002 4000 184

Foto: ČZ