Rudarska panoga in industrija se v Zasavju sicer zaradi zapiranja rudnikov počasi, a vendar neogibno poslavljata, a rudarstvo kljub temu vendarle ne bo tako hitro minilo. Spomin nanj kot na del dragocene preteklosti, ki je neizbrisno zaznamovala te kraje, ohranjajo mnogi izmed tistih, ki rudarske čase pomnijo in so jih doživeli, prav tako pa tudi mlajše generacije. Med te sodi tudi zagorsko Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje. Tisto, kar se je nekdaj dolgo, poltretje stoletje pravzaprav, dogajalo globoko pod zemljo, sedaj na malce drugačen način nadaljujejo na površju.
Društvo je v sodelovanju z zasebnim zbirateljem Borisom Jevšnikom v enem od prenovljenih zagorskih rudniških rovov na ogled postavilo razstavo rudarskih svetilk, čelad, orodja in ostale rudniške opreme, ki je skozi stoletja spremljala knape pod zemljo pri njihovem delu. Tako si je moč ogledati okrog 400 predmetov, kar je sicer le del zbirke. Tovrstna razstava je prvikrat na ogled in ker je tudi razstavni prostor v rovu pri Sparu in tako imenovanem mostu ljubezni prenovljen, uporaben in odprt šele delno, zbirke na ogled v večjem obsegu tokrat ni bilo moč postaviti.
Da bodo mladi vedeli, od kod prihajajo
Kot pravi Franci Brinovec, eden od aktivnih ustanovnih članov društva, je razstava v nekdanjem skladišču goriva, maziv in razstreliva eden od idealnih načinov ohranjanja zgodovine za naslednje rodove in zavedanja, od kod prihajajo. Predmeti iz zbirke so zanimive in dragocene priče različnih obdobij minulih časov in razvoja rudarstva kot tudi tehnologije. Jevšnik rudarske predmete in opremo zbira iz vse Slovenije in med najbogatejšimi so prav revirji. Najstarejša v zbirki je rudarska svetilka, imenovana zihrca, ki šteje 120 let. Zagotovo je zanimivo, da Jevšnik ni bil rudar, izhaja pa iz rudarske družine. Zbiratelji so neprecenljivi pri zbiranju in ohranjanju rudarske zapuščine, ki bi, pogosto tudi nevede in nehote, šla v izgubo. Predmetov te vrste namreč nimajo le nekdanji rudarji in njihove družine, ampak pogosto tudi ljudje, ki pravzaprav ne vedo povsem natančno, kaj je nek predmet in čemu je služil, ima pa zgodovinsko vrednost.
SREČNO tudi zunaj
Kot omenjeno, je pri ohranjanju preteklosti za zanamce dejavno tudi društvo Srečno Zagorje, ki v ta namen že v nazivu nosi legendarni knapovski pozdrav. Tega so rudarji stoletja uporabljali pri odhajanju na delo pod zemljo. Pozdrav kljub zapiranju rudnikov ni zamrl in ga je še vedno slišati, četudi ne več v globinah pod ampak predvsem na površju.
Sodelovanje pri pripravi razstave je le ena od aktivnosti društva. Sodelovali so denimo tudi pri ideji o povezavi rudniških rovov in s tem pridobitvi uporabe opuščenih prostorov. Resni so namreč načrti o ureditvi prostorov za različne podzemne razstave, koncerte in prireditve, svet pod zemljo bi povezoval tudi mini rudniški vlak za obiskovalce. Tako društvo kot tudi v Zagorju na sploh v pretekli in polpretekli zgodovini vidijo zelo dobro turistično privlačnost, ki jo je treba predstaviti in ponuditi le na pravi način. Preurejanje in obnova tudi rova, kjer je razstava, je tako le del idej in načrtov. Realizirali so denimo že Rudarsko učno pot po vseh rudniških jamah v Zagorju in okoliških naseljih v občini od Europarka, preko Ruardija, Krušne peči v Kisovec in do Rudarskega muzeja.
Razstava je sicer na ogled do pojutrišnjem in sicer danes od 18. do 20. ure, jutri od 16. do 20. in v nedeljo od 9. do 12. Informacije na 041 355 293
Foto: ČZ